Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
AFRIKA V SLOVENSKEM ŠOLSKEM SISTEMU (2624 bralcev)
Torek, 12. 10. 2010
Francii



Ker smo vas prejšnji teden bombardirali pretežno s tegobami in virozami, ki so obolele širši univerzitetni prostor, se tokrat podajamo na prvi stopnički v izobrazbeni strukturi. Seveda naj nam poslušalec dovoli, da smo odmislili predšolsko vzgojo, ampak ta je privilegirana že s tem, da naj vrtičkarska mularija ne bi prebirala učbenikov.

Bili smo tam, dasiravno bi bili raje tam, torej na dejanskem kontinentu, torej v Afriki. Kontinent je tako ostajal Evropa, z vsem njej pripadajočim evropocentrizmom. Država je ostajala Slovenija, mesto pa je ostajalo Ljubljana. Za zadnji dve lahko zatrdimo, z vso njima pripadajočo ignoranco.

Neki jezni, mladi in malo manj mladi periferni razboriteži, so namreč pripravili okroglo mizo z naslovom Afrika v slovenskem šolskem sistemu. Periferni, v smislu prezrte kulturne pestrosti in razboriti v analitični kritiki.

Dogodek je bil organiziran pod okriljem Društva Afriški center. Glavni namen dogajanja, ki se je odvijalo v Mestni hiši ljubljanski, pa bi lahko strnili v predstavitev o obravnavi Afrike in Afričanov, v izbranih slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih zgodovinskih in geografskih učbenikih.

Zakaj smo se uvodoma poslužili besede ignorantska, ki smo jo pripeli Sloveniji in Ljubljani? Simptomatika se je ponovila in se tudi zgodila! Čast otvoritvenega govora je po uradnem vabilu pripadla ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču, ki očitno toliko dela, da je njegova fizična prezentnost izostala. O govoru, ki ga ni bilo, niti ne bomo.

Preden dokončno zaidemo, si dovolimo povratek na okroglo mizo in obravnavano tematiko. Zakaj se je Društvo Afriški center lotilo pregledovanja učbenikov, lahko izvemo iz uvodnika Maxa Zimanija:

Slike, ki si jo preko tako osnovnega, kot tudi srednjega šolanja o Afriki ustvarja mularija, je pogosto nič drugega kot reprodukcija pogosto nepreverjenih stereotipov. Kaj je glavna skupna opazka pri geografskih učbenikih, nam v nadaljevanju razloži dr. Janez Pirc iz Inštituta za narodnostna vprašanja ter sodelavec Društva Afriški center.

Poleg svobode žensk pa v geografskih učbenikih ostaja problematična tudi kolonialistična in neokolonialistična poza podajanja Afrike. Orisni primer nam prikaže Pirc:

Pod drobnogledom sodelavcev Afriškega centra pa se niso znašli zgolj učbeniki geografije. Nerevizionarsko se je revidiralo tudi zgodovino. O početju skupine, ki se je ukvarjala z zgodovino in prikazom Afrike v njej, več Rene Suša, pregledovalec:

Ena izmed bolj v oči vpijočih tematik v obravnavanih učbenikih je bila rasizem. Prisluhnimo Suši:

Pa še nekaj splošnih cvetk.

Med govorci je bil tudi Igor Lipovšek kot predstavnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Poslušajmo, kaj je imel povedati:

Važno je, da so na Zavodu za šolstvo zadovoljni ter da so identificirali tematike, ki so in niso v redu.

Besedo so kasneje dobili tudi založniki. Ti so predstavili katero plat zvona bijejo učbeniki skozi njihovo perspektivo. O piscih učbenikov več dr. Jurij Senegačnik:

Eyachew Tefara iz Društva Afriški center, je zaradi kritik, ki so jim bili izpostavljeni učbeniki, in zaradi kontaminiranosti slovenske mularije, ki jo ti učbeniki zastrupljajo, na založnike naslovil naslednje vprašanje:"Ali bo zaradi kontaminirane vsebine učbenika kdo odstopil?"


Vasja Kožuh, tudi založnik, mu užaljeno odgovarja:

Ker pa je že beseda ravno nanesla na univerzo ... Na okrogli mizi je bila prisotna docentka Katja Vintar Mally, iz oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kaj lahko tam bodoči učitelji slišijo o Afriki?

Da ne bomo napačno končali tudi mi, bomo zgolj končali. Za vas se je med kontaminiranimi šolskimi učbeniki, po Afriki sprehajal Franci Iskra.

 



Komentarji
komentiraj >>