SEDMA:

Velika Britanija je objavila prenovljeno strategijo nacionalne varnosti, v kateri največjo varnostno grožnjo predstavljajo sovražni napadi na spletu, mednarodna vojaška kriza, naravne nesreče in, kajpak, mednarodni terorizem. Omenjene potencialne nevarnosti, s katerimi državljane straši oblast, so uvrščene v prvi razred obrambnih prioritet vlade, pred morebitnim napadom z orožjem za množično uničenje in konvencionalnim vojaškim napadom na državo. Obrambni proračun za prihodnje leto se bo ob tem zmanjšal le 7-8 odstotkov, kar je precej manj kot je zahtevalo britansko finančno ministrstvo.

Z izstopom stranke Demokratska liga Kosova iz koalicije je razpadla kosovska vlada. V skladu s sobotnim sklepom predsedstva stranke je z vladnih položajev odstopilo vseh 7 članov Demokratske lige, ob tem pa še vedno ostaja nejasen razlog za njihov izstop. Po mnenju mnogih je odhod stranke iz koalicije povezan z odstopom voditelja Demokratske lige Fatmirja Sjediuja z mesta predsednika države prejšnji mesec. Položaj je moral zapustiti, ker je s predsednikovanjem na dveh stolčkih kršil ustavo. Predčasne volitve bodo 13. februarja prihodnje leto.

Več kot očitno se razpada tudi športna kariera olimpijskega prvaka v teku na 400 metrov LaShawna Meritta. Ameriškega protidopinška agencija je Meritta, potem ko ga je januarja zasačila pri treniranju z nedovoljenimi poživili, kaznovala z 21 meseci prepovedi tekmovanja. Za vse naj bi bil kriv anabolični steroid DHEA, s katerim si je atlet po lastnih besedah lajšal težave v postelji. No, do julija prihodnje leto, ko se bo vrnil na atletske steze, mu prepovedanega afrodiziaka vsaj skrivati ne bo več potrebno.

Z dopingom ali brez, se je odločen čez ovire, ki mu jih postavljajo nasprotniki pokojninske reforme, podati tudi Borut Pahor. Sindikatom, ki mu žugajo z referendumom, je sporočil, da se ljudskega glasovanja ne boji in, da bo vlada, v kolikor bo do referenduma prišlo, učinkovito predstavila prednosti reforme. Pahor je nasprotnike sprememb opozoril še, da bo ta danes manj boleča, kot če bi jo izpeljali kasneje.

Osma:

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška premierka Angela Merkel sta se zavzela za kaznovanje članic Evropske unije s prevelikimi proračunskimi primanjkljaji. Nemška kanclerka in francoski predsednik bi to dosegla s spremembo Lizbonske pogodbe, po kateri bi državo s prevelikim primanjklajem po šestih mesecih neukrepanja doletele sankcije. Sankcije bi morale biti po mnenju obeh hitre in učinkovite, kakšne konkretno pa sogovornika pred francosko-nemško-ruskim vrhom nista vedela povedati.

Kazen pa bo, ko kaže, zagotovo doletela odgovorne za ekološko nesrečo na Madžarskem. Oblasti so namreč v zvezi z izlitjem strupenih snovi iz tovarne v Ajki aretirale še tretjo osebo. Gre za uslužbenko tovarne povzročiteljice Mal, ki je bila odgovorna za področje okoljske zaščite in laboratorijsko delo. Predstavniki družbe so se medtem srečali s prizadetimi prebivalci bližnje vasi in se pogovarjali o morebitni odškodnini. Eden od lastnikov družbe je nakazal možnost, da bi tovarna Mal žrtvam izplačala skupno 5 milijonov evrov in pol.

Vse, ki še nimate župana in vas v nedeljo, ko se ga bo izbiralo, ne bo doma, občinske volilne komisije vabijo na predčasne volitve. Te bodo potekale od danes do četrtka na posebnih voliščih na sedežih občinskih volilnih komisij. Drugi krog županskih volitev bo sicer potekal zgolj v 74 občinah.

Deveta:

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz ne popušča pri aretaciji preostalih dveh haaških beguncev Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Brammertz vztraja, da je aretacijo vojnih zločincev potrebno doseči pred zaprtjem Mednarodnega sodišča za vojne zločine, zato se čas izteka. Po mnenju glavnega haaškega tožilca bi z aretacijo obeh poskrbeli za mir v regiji in za verodostojnost mednarodnega prava.

V Belgiji še naprej vlada kralj. Potem ko je propadel nov poskus oblikovanja vladne koalicije, saj se flamski nacionalisti iz stranke N-VA in francosko govoreče stranke niso uspeli dogovoriti, bo moral vladarske vajeti še naprej držati kralj Albert 2. Ta je naj bi že danes sprejel voditelje vseh političnih strank in s pomočjo njih poskušal poiskati novega mandatarja. V Belgiji poskušajo vlado oblikovati že pet mesecev.

Spletna stran WikiLeaks ponovno straši ameriško vlado. Tokrat ji nelagodnost povzroča napovedana objava okoli 400 tisoč dokumentov iz iraške vojne, zaradi česar je bil tiskovni predstavnik Pentagona David Lapan primoran medije v Združenih državah in po svetu prositi, naj jih ne povzemajo. Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je napoved objave iraških dokumentov že zanikal. WikiLeaks je ameriško administracijo že julija šokirala z objavo dokumentov iz vojne v Afganistanu, spomladi pa smo na njej lahko videli ameriško streljanje na civiliste s helikopterja v Iraku.

V nadaljevanju oktobrskega zasedanja državnega zbora bo na vrsto prišla tudi razprava o predlogu pokojninske reforme. Ta, kot je znano, dviguje starostno mejo za upokojitev na 65 let za oba spola, zaradi česar je ostro nasprotujejo sindikati, usklajena pa ni niti med koalicijskimi partnerji. Stranka Desus predlogu reformi nasprotuje, ker se ne strinja s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin. Pokojnine se po novem namreč ne bi usklajevale samo z rastjo plač, pač v 40-ih odstotkih tudi z rastjo inflacije.

Deseta:

Madžarski parlament je vladi naložil podaljšanje izrednih razmer v treh v nedavni ekološki nesreči najbolj prizadetih okrajih Veszprem, Györ in Vas do konca leta. Za podaljšanje se je izreklo kar 349 poslancev. Po madžarski zakonodaji lahko vlada razglasi izredne razmere za 14 dni, v morebitno podaljšanje pa moral privoliti parlament.

V čečenskem glavnem mestu Grozni so skrajneži zasedli poslopje parlamenta in zajeli več talcev, prišlo pa naj bi celo do streljanja. Po navedbah predstavnika čečenskega notranjega ministrstva naj bi napadalci ubili neznano število varnostnikov, pomočnik predsednika parlamenta pa naj bi bil ranjen. Ena od ruskih tiskovnih agencij navaja, da se je v parlamentu razstrelil napadalec, ameriške pa, da naj bi skrajneži po parlamentu vdrli še v poslopje čečenskega ministrstva. Uradno podrobnosti zaenkrat še niso znane.

Tajfun Megi, ki je s hitrostjo 260 kilometrov na uro divjal na Filipinih in v Vietnamu, je zahteval najmanj 45 smrtnih žrtev, 25 ljudi pa pogrešajo. Gre za najmočnejši tajfun na Filipinih v zadnjih štirih letih. Država sicer vsako leto zabeleži okoli 20 tajfunov, samo lani pa je zaradi njih umrlo 1000 ljudi.