Iz Stripburgerjeve sestrske stripovske produkcijske hiše Les Requins Marteaux je izšla nova utopija, ki nas je znova prepričala, da stripi spadajo v sam vrh kulturne produkcije. Stripburger, ki letos praznuje 18. svinjsko dobrih let, je z omenjeno produkcijsko hišo sodeloval že pri razstavi Monsieur Ferraille v Kapelici, ki je bila po mojem skromnem mnenju najboljša razstava leta 2007. Francoski avtor Martes Bathori bo v Galeriji Kresija do 23. oktobra razstavljal arhivsko kronologijo Roza revolucije z naslovom Utopia Porcina, v kateri so zabeleženi mejniki prvih desetih let mitološkega osvobodilnega boja prašičjih genijalcev, ki so potekala od leta 2017 po starem štetju.
Ob tej priložnosti vse poslušalce radijske frekvence obveščamo, da se bosta v okviru razstave v prihodnjih dneh, natančneje 16. oktobra ob 13. uri in 20. oktobra ob 17. uri zvrstili še dve znanstveni historični predavanji. Vodil jih bo priznani domači znanstvenik profesor Jevgenij Skavčenko – najbolj znan po znameniti palentološki raziskavi civilizacije Plastosov iz leta 2223 po starem štetju. Skavčenko bo strip Hamgrad ali Šunkograd, po katerem je nastala razstava umestil v zgodnje začetke mutacijskih eksperimentov.
Podobno kot pri Plastosih se je vse začelo v Zakavkazju, ko so leta 2017 znanstveniki stavkali, zaradi nesprejemljivih delovnih pogojih. V svojih laboratorijih so samim sebi prepustili 12 prašičev. Po srečnem spletu okoliščin je 12 upornikov mutiralo v prašičjo vrsto, ki je bila bolj inteligentna od človeka. V seriji slavnih uporov kot so boj v Vancuveru ali v Minesotti leta 1 in 2 so zavojevali svet in ponosno zmagali boj proti človeku.
V prvih letih emancipacije prašičev je prednjačil predvsem napredek vojaške tehnologije. Nekaj primerkov orožja za anihilacijo človeštva je razstavljenih tudi na tokratni razstavi. Paralelno z vojaško močjo se je krepila tudi kulturna identiteta prašičev. Na razstavi vidimo na primer lep primer modnega oblikovanja, ki ga je v zgodnjih letih nosila slavna vodja Irina Kotletski. Oblečena je v uniformo revolucionarne garde in v minikrilo iz človeških členkov in malih lobanij izklesanih iz človeških lopatic.
Poleg mode se je izjemno hitro razvila tudi pornografija in izbrana kulinarika. Na razstavi smo si lahko v mesarski vitrini ogledali izbrane kose japonske gline, ki ponazarjajo odlične jedi kot so marinirani človeški členki, suši iz človeških možganov, sušene dlani in stopala, človeška črevca in podobno.
Analogija omenjenega projekta s prenekaterimi političnimi kritikami je neizpodbitna. Že v nagovornem tekstu so pri Stripburgerju omenili Živalsko farmo Georgea Orwella iz leta 1949. Utopijo Porcina lahko beremo iz različnih nivojev. Čeprav mesojedne gurmanske navade, ki vkleščajo horde nodolžnih živali v neprašičjih razmerah, niso povesem zanemarljive, se zdi kritika militarizma in različnih oblik rasizma mnogo bolj zanimiva. Povprečni zapadnjak, ki je sit in relativno zadovoljen, se valja kot človek po kavču, bulji v televizor, žre kokice in ne vidi ped pedi pred svojim nosom, je tisti prasec, ki je kriv za sprenevedanje o krivicah v svetu.
Ta vsesplošna apatija, ki se ob določenih momentih prelevi v idiotsko priseganje na nacionalno identiteto omogoča klanje vsakogar, ki ga militaristične moči označijo za “üntermench”. Utopia Porcina je najbližje zgodbi o okupaciji Afganistana in Iraka, kjer naši rojaki ljudem ne priznavajo človeškosti. Za dognanje iz časa vladavine prašičev so se v predvolilnem boju zanimali tudi v mestni upravi, ki je lastnica galerije Kresija, a so na žalost načrtovano predvolilno soočenje prestavili v druge prostore, ker so nemara na barvnih plakatih velikega formata prepoznali sami sebe.
Na razstavi Utopia Porcina je bila prasica Ida H.
Komentarji
komentiraj >>