Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Študentski malodelavni infoblok (2156 bralcev)
Ponedeljek, 25. 10. 2010
cooky



Kljub preteklemu relativno lepemu tednu so se na izobraževalnem področju dogajale grde stvari. Ena izmed njih je po mnenju ŠOS-a tretje branje Zakona o malem delu v Državnem zboru. Poleg tega, da jih nihče več ne jemlje resno očitno tudi ne vejo več, kaj jim še preostane narediti.

Tako so med drugim spisali odprto pismo namenjeno poslankam in poslancem, kateremu bomo namenili nekoliko pozornosti. ŠOS Zakon o malem delu še zmeraj zavrača, saj je po njihovo »pripravljen na nerealnih, celo zlaganih temeljih«. Glavni argument je izjava ministra Svetlika, da bodo študentje »lahko delo opravljali praktično v enakem obsegu, vendar bodo imeli bistveno več pravic...«. ŠOS-ovci temu ne verjamejo, za primer pa navajajo festival Lent.

Festival s pridom izkorišča več sto »napotničarjev«, ki si s kelnarjenjem, varovanjem ali fizičnim delom pridobivajo neprecenljive delovne izkušnje pomembne za njihovo karierno pot. Z »Malim« zakonom pa bi na takem festivalu bilo le 5 malih delavnih mest, za katere bi se poleg študentov borilo dodatnih »100.000 brezposelnih in 500.000 upokojencev« pravijo na Organizaciji. Jebeš solidarnost.

Katja Šoba, predsednica ŠOS, poleg tega v pismu poslancem ugotavlja, da malo delo ne prinaša ničesar od napovedanih večjih pravic. Med drugim se slikovito dotakne tudi problematike pokojninske dobe: »Delavec, ki bi želel z malim delom doseči 15 let pokojninske dobe, kar je minimum za pridobitev pravice do starostne pokojnine, bi moral malo delo v polnem obsegu ur opravljati celih 65 let,« kar pa morda sploh ni tako zelo slabo, kajti s tem se odpira cel nov spekter študija. Končno bi bil omogočen vseživljenjski študij, ki bi se končal direktno z upokojitvijo.

Odprto pismo poslancem se nadaljuje z ugotovitvijo, da v tujini ne poznajo malega dela, to ugotovitev pa na ŠOS-u demantirajo sami v izjavi dan kasneje, v kateri poudarjajo, da se je malo delo kot slaba praksa obneslo že v Avstriji in Nemčiji. K temu dodajajo še patetično-apokaliptične ugotovitve, ki govorijo o množičnem opuščanju študija in o babicah ter tetah, ki bodo nekaterim omogočile vsaj študij na sendvičih.

Karkoli že poleg fotokopiranih knjig, jih v javnem pismu skrbi, kako si bodo z malim delom študentje lahko privoščili avto, sedaj vsakemu študentu dostopno dobrino. Pismo celo predvideva scenarij po katerem se bodo študentje, v želji po svojem avtomobilu, začeli prostituirati in kaj preprodajati.

Na tej točki v pismu poslancem ŠOS uspe doseči tudi kanček kritične samorefleksije in si zaskrbljeno postaviti vprašanje o preživetju vseh neštudentskih malih delavcih, ki jim babice in tete ne kupujejo več avtomobilov. Še bolj pa solidarizirajo z ubogimi podjetji, ki se koljejo v tržni bitki s tujo konkurenco in so podvržena visokim davčnim bremenom. ŠOS se zaveda, da so v Slovenija uboga podjetja podvržena rekordnemu obdavčenju plač redno zaposlenih, zato vejo v kakšnih etičnih dilemah se bodo znašli pošteni šefi, ki bodo podvrženi skušnjavi malega dela.

Skrbi pa jih tudi nadzor. Niso namreč popolnoma prepričani, da bo 88 delavnih inšpektorjev zadostovalo oziroma so ti po njihovem tako ali tako neuporabni, ker imaš lahko napotnico za malo delo vedno kje pri roki, denar pa ti je izplačan na roko.

Kako to, da je bila študentska organizacija po toliko časa sposobna napisati tako odkrito pismo, ki govori o tem, kako vsakdanji so jim na primer avtomobili, kako pomembno se jim zdi počutje kolegov »managerjev« ter kako vseeno jim je za neštudente. In navsezadnje, da nimajo pojma kaj delajo in govorijo, vprašanje za njih namreč ni, kakšno delo bi bilo dobro, marveč od kakšnega dela imajo največ koristi.

Sicer pa se minuli teden ni zgodilo nič kaj šokantnega, ŠOU se že tradicionalno predvolilno blati in osnutek nacionalnega programa visokega šolstva stoji. Na drugi strani domovine,v Mariboru, pa zmanjšujejo sredstva za Univerzijado 2013. Kar bo seveda najbolj prikrajšalo tamkajšnje študente, saj se najbolj krčijo ravno investicije, ki bi jim koristile. Tako so na primer ukinili gradnjo novih študentskih domov, ker bodo goste raje namestili v obstoječe turistične zmogljivosti. Kaj si o tem misli okoli 500 študentov, ki niso dobili postelje v tamkajšnjih študentskih domovih si verjetno lahko mislimo.

Morda jim bo na pomoč priskočila ŠOU fundacija Študentski tolar. Ta je namreč razpisala razpis s 150.000 evri nepovratnih sredstev in 10.000 evri namenskih sredstev. Če k temu dodamo še 30.000 evrov rezerve in upoštevamo izjavo, da je ŠOU kot glavni, a ne edini donator, prispeval 205.000 evrov lahko le upamo, da je 15.000 evrov, ki so se izgubili med transakcijo, prišlo v roke mariborskim brezdomnim študentom. Če smo se slučajno zaračunali in kako je z ostalimi donatorji smo preverili kar na sedežu Študenskega tolarja:

 

Financiranja jezikovnih tečajev v socialno pomoč nismo vključili, sicer pa je še dobro in hkrati presenetljivo, da na ŠOU v Ljubljani vsaj nekdo dela prostovoljno.


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V torek in sredo, med deveto in osemnajsto uro se lahko na vseh fakulteta nafarbate in uživate v karnevalu ŠOU volitev.

Po karnevalu pa lahko svojo aktivnost participacijo proslavite še na največjem brucovanju v Sloveniji in se za borih 7, 8 ali 10 evrov poistovetite z ostalimi študenti ter si skupaj z njimi privoščite zabavo za vse okuse. Med drugim vas bodo razvajali zvoki domačih in vedno ponovljivih rockarjev, elektronsko štancanje gostov iz tujine ter prvovrstni KMŠ DJ-ji brez katerih si dobrega žura res ne moremo predstavljati.


Seveda zmeraj obstaja alternativa. Med drugim v Rogu poteka trienale Rogovila v sklopu katerega lahko do 31.10. prisluhnete koncertom, performansom in razstavam, ki pač niso ravno za vse okuse. Ali pa se denimo 28.10., ob 19.30 ustavite na tematskem večeru o vlogi medijev pri razpadu Jugoslavije v atriju Mestnega muzeja.


Z malim se je veliko ukvarjal Kuki

 



Komentarji
komentiraj >>