OB SEDMIH

Volilna komisija v občini Mirna Peč je drugič preštela dobrih 1600 glasov drugega kroga županskih volitev, saj sta jo nasprotnika po prvem štetju odnesla s prijateljskim neodločenim rezultatom. Dosedanji župan in poslanec Slovenske demokratske stranke Zvonko Lah trdi, da mu je novo preštevanje glasovnic prineslo dva glasu več kot njegovemu protikandidatu iz vrst neuvrščenega ljudstva Leopoldu Pungerčarju, medtem ko ta trmoglavi, da sta bili dve glasovnici s podporo zdajšnjemu občinskemu funkcionarju resnično sumljivega značaja. Nerganje je bilo zavrnjeno, zato kaže, da bo predvideni spektakel žrebanja župana odpadel.

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so glede na razburkano polpreteklo zgodovino s kar malce razočaranja ugotovili, da so volitve v organe ŠOU-a minile brez večjih zapletov ali nepravilnosti. Trdijo tudi, da je znotraj organizacije zadišalo po pluralizmu, saj je naraslo število kandidatnih list, medtem ko volilne udeležbe še ne morejo natančno oceniti. Uradni rezultati bodo znani v ponedeljek, na god svetega Bogomirja.

Nekoliko spodbudnejše vesti na področju azilne politike zadnje čase prihajajo iz Avstrije. Tamkajšnje ustavno sodišče je razsodilo, da je izgon prosilke za azil iz Afganistana nazaj v Grčijo protiustaven, saj krši konvencijo o človekovih pravicah. V skladu z evropsko direktivo bi morala odločitev o azilu sprejeti prva država unije, v katero je vstopil begunec, torej Grčija, a tam po mnenju sodišča vlada pomanjkljivo procesiranje prosilcev, zato bi morala prošnjo za azil obravnavati Avstrija.

Da so razmere za begunce v Grčiji katastrofalne, je minuli teden priznal tudi poseben poročevalec Združenih narodov Manred Nowak. Združeni narodi dodajajo, da se je ob nedelovanju azilnega sistema mnogo potencilanih azilantov znašlo na cesti. Da gre za še kako otipljiv problem dokazuje podatek, da je več kot tri četrtine od 40.977 ljudi, ki so nezakonito vstopili v EU v prvi polovici letošnjega leta, v povezavo vstopilo prek Grčije, tja pa so prispeli iz Turčije.

OB OSMIH

Ruandski vrhovni tožilec je Paula Rusesabagino obtožil financiranja uporniške skupine Demokratične sile za osvoboditev Ruande. Novica ne bi bila nič posebnega, če ne bi bil obtoženec bivši upravitelj hotela, katerega zgodba o reševanju stotin Tutsijev med genocidom leta 1994 je navdihnila srce parajoč film „Hotel Ruanda“.

Nigerijska tajna policija je v pristanišču glavnega mesta Lagos odkrila trinajst zabojnikov precej pisanega arzenala orožja. Najdba je dodatno spodbudila strah pred porastom nasilja na volitvah prihodnje leto, čeprav še ni potrjeno, komu naj bi bilo orožje namenjeno. Nigerijski viri sicer namigujejo, da je bila pošiljka zapakirana v Iranu, naslovniki pa bi bili lahko uporniki v delti reke Niger ali pa radikalne islamistične skupine na severovzhodu države.

V Državnem zboru se obeta poln dan duhovičenja, saj bo ponovno zasedala komisija, ki preiskuje izdajanje in financiranje brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres. Nekoliko nenavadno poslovno prakso v tem primeru bo tako kot zaslišanec moral pojasniti direktor Pošte Aleš Hauc.

Doze političnih intrig in razkrinkavanja radikalnih družbenih skupin bodo nepoboljšljivi odvisniki deležni tudi na zasedanju odbora za notranjo politiko. Pod vodstvom herr Vinka Gorenaka, predsednika odbora iz vrst Slovenske demokratske stranke, se bo pripadnikom Fronte prekercev in Delovne skupine proti delu znova poskušalo pripisati odgovornost za demoliranje parlamenta med kvazi študentskimi demonstracijami.

OB DEVETIH

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je brez večje škode preživela več kot 14-urno saborsko razpravo o nezaupnici vladi. S tem, da je njena vlada zaradi porazne gospodarske politike in številnih afer „sramota za Hrvaško“, kakor trdi največja opozicijska socialdemokratska stranka, se je strinjalo 62 poslancev. To je bilo odločno premalo za brco z oblasti, saj je vladi vdanost izreklo 79 predstavnikov ljudstva.

Štiriglava komisija nemških zgodovinarjev je predstavila nova dejstva o vlogi nemške diplomacije pri iztrebljanju židov v času tretjega rajha. Študija, ki jo je že leta 2005 zahteval tedanji nemški zunanji minister in nekdanji revolucionar Joschka Fischer, tako dokazuje, da je bilo zunanje ministrstvo zločinska organizacija, ki je od začetka aktivno sodelovala pri vseh fazah holokavsta.

Študija prinaša tudi nove podrobnosti o zaslugah zunanjega ministrstva pri pregonu pisatelja in nobelovca Thomasa Manna. Leta 1936 je zahtevalo, da se Mannu zaradi širjenja protinacistične propagande odvzame državljanstvo. Prav tako je zgovoren podatek, da je v drugi polovici tridesetih let vsak bodoči ataše med svojim usposabljanjem moral obiskati tudi psihiatrični oddelek koncentracijskega taborišča v Dachauu.

OB DESETIH

K večnemu počitku je legnil prejšnji argentinski predsednik Nestor Kirchner. Ljudstvo ga ima v blagem spominu predvsem zaradi zaslug pri oživitvi gospodarstva po ekonomski krizi v letih 2001 in 2002, a ga je hkrati tudi vlačilo po zobeh zaradi domnevnih sentimentov avtoritarnosti in zasebnega okoriščanja. „Big biznisu“ je šel na jetra zaradi neobičajnih ekonomskih prijemov, krvavorokcem v vojski pa zaradi potez, ki so omogočile sojenja pripadnikom pučistične vlade iz let med 1976 in 1983. Toliko rajši ga je zato imel venezuelski kapo Hugo Chavez, ki je že razglasil tridnevno nacionalno žalovanje.

Tiste, ki ste zaradi osmrtnice v skrbeh za slovensko narodno telo v Argentini, lahko pomirimo s podatkom, da mehko socialistično pot ex-predsednika Kirchnerja nadaljuje kar njegova žena Christina Fernandez, ki ga ja na položaju zamenjala leta 2007. Naše gore listje pa pozivamo, da se pridno udeleži popisa prebivalstva, ki prav sedaj po desetih letih znova poteka v Argentini. Znano je že, da v šestih bazah na Antarktiki živi 230 gavčev, med njimi je šestnajst malih spodrezovalcev parkljev.

Predstavniki vladnih in nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz 193-ih držav so na Mednarodni konferenci o biodiverziteti v japonski Nagoji zahtevali moratorij na geo-inženiring. Prepričani so, da pogruntavščine, kot so umetni vulkani in oblaki, fertilizacija oceanov, ogljični depoji globoko pod zemljo in vesoljski solarni reflektorji, predstavljajo preveliko tveganje za naravo, saj še niso dovolj natančno raziskane možne stranske posledice. Vsi ti projekti so namreč vzniknili kot poskus zmanjšanja toplogrednih emisij in vplivov Sonca na Zemljo.

Alarm, alarm, alarm!!!
Na konferenci o biološki raznovrstnosti je bilo s krempljem podčrtano tudi dejstvo, da se človeštvo odločno preveč preserava, oziroma, da za 50 odstotkov presega naravne kapacitete, ki jih naš planet proizvaja slešh prenese.