Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kako ukaniti Uncle Sama? (3591 bralcev)
Torek, 21. 10. 2003
cigor



Kako ukaniti Uncle Sama?

Vse več špekulacij v zadnjih časih bi lahko konzervativnemu kontingentu militantnežev, ki bdijo nad usodo svetovne ekonomije, povzročilo resnejše glavobole.
Kakor pravijo govorice, številne države razmišljajo o odmiku od svetovne ameriške nadvlade. Unilateralizem, ki ga Bush & Co. po brezštevilnih turnejah širom sveta neutrudno promovirajo, nima prav dosti zagovornikov. Doktrina preventivnega napada, politika korenčka in palice v tako imenovanih državah v razvoju ter prizadevanje k čim večji enotnosti oziroma bebavosti domačega javnega mnenja so tej četici zasidrale mesto v človeški zgodovini. Mesto precej temačne narave, seveda.

Kdor se je nespametno posmehoval doktrini ameriške politike, ki jo je, zroč z današnje perspektive, nekaj zgodovinskih dob nazaj spisal notorični bivši svetovalec za državno varnost, Henry Kissynger, lahko le klavrno pogleda stanje v svetovni politiki.

Le kdo se še spomni otvoritve zimskih olimpijskih iger dva tisoč drugega v Salt Lake Cityju in fenomenalnega Bushevega nagovora? Slednji je bil, seveda, v duhu grožnje svetovnemu miru, militantne narave. Če se ozremo v novejšo zgodovino, je kaj takega uspelo le še nekemu sobopleskarju, ki se je v brk vsem zavihtel na čelo Tretjega rajha in skorajda poustvaril še eno sveto cesarstvo na evropskih tleh. Kakorkoli že, poslednji otvoritveni govor militantne narave se je dogodil 1938 ob otvoritvi letnih olimpijskih iger v Münchnu. Do Georgevega, seveda. Ampak, saj veste, kaj pravijo o njegovih možganih: “In his left half there’s nothing right and in his right one there’s nothing left”.

In odtlej nas Junior neprenehoma prepričuje o nujnosti močnih vojaških povezav. Zaradi moči države, ki jo predstavlja, mu v memorandum marsikaterega vrhunskega srečanja po svetu uspe vnesti militantne dodatke, ki na tovrstnih srečanjih nimajo kaj početi. Zadnji tak primer je azijski vrh, kjer je Bush mimogrede še razglasil Avstralijo za svoj najzvestejši satelit Daljnega vzhoda in ji podelil status regijskega policaja.

Morda zaradi naraščajočega strahu pred vse bolj pomembnim playerjem na svetovni gospodarski in politični sceni - Kitajsko. Država, ki še vedno ni odvrgla oznake ‘komunistična’, na čelu s svojim novim ‘leaderjem’ Hu Jintaom, nakazuje, da bi že v prihodnjih nekaj letih lahko prevzela vlogo prve med enakimi v Aziji. Tako bi ZDA v tej regiji izgubile več kot 50-letno prevlado, kar diši tudi voditeljem azijskih držav, ki so se nedavno sestali na vrhu v Bangkoku.

Tudi v drugih delih sveta se sprašujejo, kako zaustaviti neumorno mletje ameriške militantno – propagandne mašine. Verjetno bi bila najslabša stvar, ki bi se Ameriki ta trenutek lahko zgodila, kopnenje dolarskih rezerv. Kopičijo se nareč govorice, da naj bi vpričo ameriškega unilateralizma kar nekaj držav razmišljalo o spremembi valute, v kateri hranijo svoje rezerve, in sicer z dolarja v evro. Če bi, denimo, glavni distributerji nafte in ostalih nujnih dobrin začeli zahtevati plačilo v evrih namesto v dolarjih, bi jim kaj kmalu sledili tudi ostali izvozniki.

Centralne banke bi spremenile strukturo svojih rezerv in moč dolarja bi začela kopneti. ZDA že od nekdaj namreč živijo od tega, da se v več kot štirih petinah vseh transakcij na svetovnih finančnih trgih vsaj na eni strani za valuto uporablja prav dolar. Zaradi tega si lahko privoščijo tudi svoje fenomenalne proračunske primanjkljaje, ki bi večino ostalih držav že davno spravili na kolena.

Kar seveda ne bi imelo pozitivnih implikacij za svetovno gospodarstvo, ki je ob šibkem dolarju že tako ali tako na precej trhlih nogah. Če je evro sposoben prevzeti nase vlogo dominantne svetovne valute, kar zagotovo je ambicija držav evroobmočja, pa je stvar neke druge debate. Vsekakor vsaj za zdaj o tem v elitnih gospodarskih krogih še vedno obstajajo resni dvomi,
čeprav je v zadnjem letu in pol evro proti dolarju pridobil celih 30 odstotkov.

In zares, ruski bratje, ki večino nafte tako ali tako prodajo “stari kurbi”, so prejšnji teden resno tuhtali o možnosti, da bi v zameno za črno zlato vzeli evre. Čeprav bi v tem primeru zaradi menjave valut prihranili rubelj ali dva, pa po besedah Jevgenija Gavrilenkova, bivšega Putinovega svetovalca in direktorja Troika Dialog - ruske investicijske banke, zadaj tičijo razlogi politične narave. Če bo Rusija pristala v politično igro, se Evropa nadeja, da bodo drugi največji izdelovalki nafte na svetu sledile tudi druge države.

Samo kot primer lahko povemo, da se je Irak za zamenjavo odločil novembra 2000 kot znamenje nagajivosti, kar je po mnenju mnogih dokončno zapečatilo usodo Sadamovega režima. Venezuela je imela podobne misli že leta 1999; pa tudi tiskovni predstavnik OPEC-a je napovedal, da bi se transakcije v prihodnje lahko vršile izključno v evrih.

In kako lahko k rušenju monopola zelencev pripomore navaden revež s počenim krajcem v žepu? Naslednjič, ko boste tavali po Boliviji in se vam bo zahotelo grama koke za 2 dolarja, izdavite: “Jok bre, juro onli!”

O ukanah, ki utegnejo zjebat “uncle Sama”, je pisal Igor.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Kako ukaniti Uncle Sama?
Gallus [28/09/2008]

Zdaj vidimo odkod ti tako terminološko znanje!!!
odgovori >>

Re: Kako ukaniti Uncle Sama?
Dodo [28/09/2008]

Ajgor legenda!!!
odgovori >>