OFF NAPOVEDNIK

Današnji dan je za Boruta Pahorja pomemben iz dveh razlogov - iz poklicnega in iz osebnega. Premier namreč praznuje 47. rojstni dan, ravno danes pa se nahaja na uradnem obisku v Srbiji. Je to naključje? Dvomimo. V kabinetu predsednika vlade sicer zatrjujejo, da je Pahor v Srbijo odšel z namenom, da za Slovenijo končno pridobi rezidenco veleposlaništva nekdanje Jugoslavije v Rimu in generalni konzulat v Milanu, ki ju Srbija obljublja že od leta 2006. Prav tako je Pahor v mestu Inđija odprl največjo letošnjo slovensko investicijo v Srbiji Metal Cinkaro in nove prostore slovenskega veleposlaništva v Beogradu. A to nas ni preslepilo.

V redakciji se zavedamo, zakaj je premier planiral obisk Srbije ravno na dan lastnega jubileja. Razlog pa niso državniške obveznosti, ampak »pečenje in splavovi«. Seveda, predsednik vlade ima kontakte v vseh družbenih sferah in tako so tudi njemu prišle na uho žurke, ki jih večinsko prebivalstvo Slovenije dojema kot safari. Pahorju predlagamo, naj vsaj za danes odloži delo in naj mu pivo v potokih teče po retorično izkušenem grlu.

Berete OFF Program, ki bi na takšni žurki brez slabe vesti parazitiral.

OFF PROGRAM

Z odprtjem prvih volišč v zvezni državi Vermont so se v Združenih državah Amerike začele kongresne volitve, ki naj bi prinesle zamenjavo vodilnih sil v predstavniškem domu. Tam naj bi si republikanci po napovedih anket in analitikov ponovno zagotovili večino, medtem ko naj bi demokrati premoč ohranili le še v senatu. Za pridobitev večine v 435-članskem predstavniškem domu morajo republikanci demokratom odvzeti 39 sedežev, kar naj bi jim več kot uspelo. S to spremembo se obeta tudi konec velikih zakonodajnih pobud predsednika Baracka Obame. V senat volivci volijo 39 novih predstavnikov, pri tem pa izbirajo med 20imi demokrati in 19imi republikanci. Za osvojitev večine tudi v senatu bi morali republikanci dobiti vsaj 10 demokratskih sedežev. Američani izbirajo tudi 37 novih guvernerjev zveznih držav in predstavnike v državne kongrese.

Tožilstvo v Jemnu je vložilo obtožnico proti kleriku Anvarju al Avlakiju. Bremeni ga povezave z aktivisti Al Kaide, načrtovanja uboja tujcev in sodelovanja z morilcem francoskega državljana v Jemnu. Al Avlaki, ki je obtožen skupaj s sorodnikom Otmanom al Avlakijem, naj bi bil povezan s poskusi terorističnih napadov v Združenih državah Amerike, med drugim tudi s poskusom napada na ameriško letalo lani za božič. Sploh prvi formalni ukrep proti al Avlakiju v Jemnu prihaja v času, ko se je država znašla pod povečevalnim steklom mednarodne skupnosti zaradi bombnih pošiljk iz te države, ki so ju pred kratkim našli v Veliki Britaniji in Dubaju. Obtožba al Avlakija naj bi bila del obsežnejše akcije jemenskih oblasti proti mreži Al Kaida, ki naj bi imela številna skrivališča v dveh pokrajinah vzhodno od jemenske prestolnice Sana. Cilj akcije je po besedah jemenske vlade aretacija Ibrahima al Asirija, osumljenega priprave bombnih pošiljk, ki so jih poskušali teroristi prejšnji teden s tovornim letalskim prometom spraviti v Združene države.

Častilcem predstavniške demokracije je zagotovo bolj toplo pri srcu ob novici, da se je nedeljskih predsedniških volitev na Slonokoščeni obali udeležilo kar 80 odstotkov volilnih upravičencev. Od 6ih milijonov volilnih upravičencev je novega predsednika izbiralo kar slabih 5 milijonov, kar je podpredsednik Neodvisne volilne komisije Slonokoščene obale Mamadou Gnenema Coulibaly označil za zgodovinski dosežek, vodja misije Združenih narodov v državi Young Choi pa je dodal, da gre za sploh najvišjo volilno udeležbo na planetu. Veliko odzivnost volivcev na Slonokoščeni obali gre pripisati kar osemletni razcepljenosti države in desetletni odsotnosti predsedniških volitev po prevratnih dogodkih leta 1999 in 2002. Za predsedniško mesto se je sicer potegovalo kar 13 kandidatov, med njimi tudi aktualni predsednik Laurent Gbagbo, ki se mu je mandat formalno iztekel že leta 2005.

Japonska je v znak protesta proti včerajšnjemu obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilskih otokih iz Moskve začasno odpoklicala svojega veleposlanika. Medvedjev je po povratku iz Vietnama kot prvi ruski predsednik obiskal Kurilske otoke, ki si jih sicer lastita obe državi, zato je njegov obisk v Tokiu takoj sprožil proteste. Rusija sicer nadzoruje Kurilske otoke že vse od konca druge svetovne vojne, ko so jih zasedle enote Rdeče armade, Japonska pa meni, da so otoki del njenega ozemlja in zato zahteva njihovo vrnitev. Zaradi spora državi še vedno nista podpisali sporazuma, s katerim bi tudi uradno končali sovraštvo iz druge svetovne vojne.

V Atenah je pred švicarskim veleposlaništvom eksplodirala manjša bomba, ki pa ni terjala žrtev. Bombo je na dvorišče odvrgel nek mimoidoči. Medtem je grška policija detonirala sumljiv paket, naslovljen na bolgarsko veleposlaništvo v Atenah, že včeraj pa so prav tako v grški prestolnici odkrili štiri pakete, v katerih so bile bombe. Ena je eksplodirala v prostorih zasebnega dostavljalskega podjetja in lažje poškodovala uslužbenko, tri, naslovljene na veleposlaništva Mehike, Belgije in Nizozemske pa so deaktivirali policisti. Oblasti so v Atenah sicer aretirale dva moška, pri katerih so našli paket-bombo, naslovljeno na francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Aretirana so kaj hitro povezali z abstraktno „skrajno levičarsko skupino“.

Srbska policija je v sizifovskem iskanju haaškega obtoženca Ratka Mladića opravila nove preiskave. Policisti so opravili preiskave na treh mestih, kjer so ljudje, ki naj bi bili povezani z Mladićem, in sicer na dveh mestih v Beogradu in v restavraciji v Aranđelovcu. Srbija je pred obiskom glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, ki ga v Beogradu pričakujejo čez dva tedna, pospešila iskanje haaških obtožencev - poleg Mladića iščejo še Gorana Hadžića -, pred časom pa je za informacije, ki bi pripeljale do Mladića, celo povečala nagrado. Sodelovanje s haaškim sodiščem je sicer edini odkriti pogoj za nadaljevanje procesa približevanja Srbije in Evropske unije.

Policijski sindikat Slovenije po sestanku vodstva nadaljuje s stavko, vendar pa je zaenkrat ne bo zaostril. Stavkajoči del policistov želi ponoven sestanek z vlado, več o razlogih za nezaostritev stavke pa predsednik sindikata Branko Prah:



Policisti stavkajo že od 27. septembra, prejšnji teden pa so se z vlado dogovorili, da bi se njihove plače določale po posebni vladni uredbi in ne v kolektivni pogodbi. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je kasneje od tega odstopila s pojasnilom, da vlada želi sistemsko, za vse skupine enako, urediti plačne razmere v javnem sektorju.

Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju predali podpise, ki sta jih zbrali v okviru pobude za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma zakona o malem delu. Do kdaj morajo zbrati preostalih 40 tisoč podpisov in kdaj lahko pričakujemo referendum, smo vprašali predsednico Študentske organizacije, Katjo Šobo.



Seja državnega sveta, na kateri bo govora tudi o vetu na zakon o malem delu, se je sicer pričela skladno s tem OFF-om, torej ob petnajsti uri.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je ocenil, da nepovezani poslanci Vili Rezman, Franc Žnidaršič in Andrej Magajna izpolnjujejo pogoj za ustanovitev poslanske skupine. Po besedah Gantarja so poleg jezikovne in logično-pravne razlage poslovnika uporabili tudi namensko razlago, po kateri je treba poslovnik razlagati v skladu z njegovim namenom in ciljem ter ugotovili, da poslanci izpolnjujejo pogoje za ustanovitev samostojne poslanske skupine. Ta se ne bo imenovala Solidarnost, pač pa zgolj Poslanska skupina nepovezanih poslancev.

V predavalnici 10 Fakultete za družbene vede se bo ob 17. uri pričel drugi ANTI-FA seminar z naslovom „O sovisnosti med fašistoidnimi in neokolonialnimi praksami“. Več o seminarju, temi in udeležencih pa moderator dogodka, sicer pa asistent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede, Jernej Prodnik.



Pred seminarjem, ob 16. uri, bo v organizaciji Galerije družbenih vprašanj in odgovorov ter Galerije Fakultete za družbene vede, potekalo odprtje razstave ob 65. obletnici zmage nad fašizmom z naslovom „Zmaga nad fašizmom.“