Algerd Baharevič
Algerda Bahareviča imajo mnogi za najbolj pronicljivo in talentirano pero nove beloruske literarne scene, ki naj bi bila že osvobojena ideoloških oklepov in usmerjena na mednarodno areno. V prejšnji oddaji smo predstavili Adama Globusa, enega vidnejših predstavnikov beloruske literarne združbe Tukajšnji (Тутэйшыя), ki velja za prvo znanilko tako imenovane nove literarne situacije v samostojni Belorusiji. Danes pa se posvečamo Bahareviču kot enemu vidnejših predstavnikov najmlajšega literarnega fenomena, literarne skupine »Bum-bam-lit«. Ta je aktivna zadnji dve desetletji in je prva beloruska literarna združba, ki v temelj svojega programa tudi dejansko postavlja zgolj estetska merila in ne političnih. Ustvarjalnosti njenih članov kritika in strokovna javnost večinoma pripisujeta postmodernistične prijeme in prakse, po njej pa dobiva ime tudi cela generacija mlajših avtorjev.
Algerd Baharevič je bil rojen leta 1975 v Minsku. Zaključil je filozofsko fakulteto, prav tako v Minsku. Delal je kot učitelj, novinar, zadnja leta pa se posveča predvsem literarnemu ustvarjanju. Pred nedavnim se je odločil za življenje v nemškem Hamburgu, kjer lahko bolj svobodno ustvarja, njegova prostovoljna emigracija je tako tudi politične narave. Je avtor proznih del Praktični vodič za rušenje mest (Практычны дапаможнiк па руйнаваньнi гарадоў, 2002), Naravna barva (Натуральная афарбоўка, 2003), Niti kaplje žalosti za Valentino G. (Ніякай літасьці Валянціне Г., 2006), romanov Prekleti gostje prestolnice (Праклятыя госьці сталіцы, 2008) ter Sraka na vislicah (Сарока на шыбеніцы, 2009).
Prejel je več literarnih nagrad in je redni gost številnih evropskih literarnih festivalov. Bil je tudi gost Mednarodnega festivala Vilenica. Predvsem v nemščino ga prevajajo redno. Pred kratkim je pri Leipziger Literaturverlag izšel njegov zadnji roman Sraka na vislicah.
Zgodba Grožnja, ki ji bomo prisluhnili nocoj, je bila objavljena v 1. številki revije za umetnost in politična vprašanja Mladost (Маладосць) leta 2007.
Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010.
