Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NAPAČNO REGISTRIRAN OFF (2438 bralcev)
Torek, 9. 11. 2010
APR



OFF NAPOVEDNIK

Zmago Jelinčič kvazi Plemeniti se lahko potolaži. Njegovo z alkoholom navdahnjeno vijuganje po slovenskih cestah in zarotniško policijsko kaznovanje, ki temu sledi, v političnem svetu nista osamljena. Da se na področju prometne delikventnosti odlično znajdejo tudi v političnem morju višje kotirajoče ribe, je pred časom dokazal češki minister za promet Vito Barta.

Barto so policisti ujeli že junija, ko se je z zasebnim vozilom vračal s poroke. Za njegovo zaustavitev pa niso bili potrebni jelinčičevski alkoholno-prometni manevri, pač pa zgolj nepravilne registrske tablice. Barta je imel namesto predpisanih kovinskih tablic z registrsko številko na avtu pritrjene nalepke, ki jih je izdelal sam. Doletela ga je kazen v višini 200 evrov, ob tem pa se bo moral zaradi odvzetega vozniškega izpita v naslednjem polletju prevažati zgolj s šoferjem.

Večni domači opozicionar se zdi ob politično višje rangiranemu Barti pravi softič, češki politik pa ga je „nadmudrio“ tudi v tem, kako je kazen pridelal. Medtem ko mora domači nacionalist za nekaj stoevrske položnice mačistično lomiti parkirne lisice in pobalinsko sekati ovinke po nevarnih cestah, si je češki prometni minister odvzem izpita prefinjeno pridelal z nalepko.

Barta se je za junijsko dejanje že pokesal in dejal, da se na kazen ne bo pritožil. Po njegovem smo pred zakonom vsi enaki in tako mora biti tudi, ko gre za kazni. Da njegov prekrškarski kolega Jelinčič te enakopravnosti, ko ga zarotniško kaznujejo policisti, ne čuti, verjetno ni potrebno spominjati.

Vi pa berete OFF Program s permanentno odvzetim vozniškim izpitom.

OFF PROGRAM

V Mjanmaru je na prvih parlamentarnih volitvah v zadnjih 20-ih letih zmago z 80-odstotno večino razglasila z vojsko podprta Stranka unije solidarnosti in razvoja, tesno povezana z do zdaj vladajočo vojaško hunto. Gre za prve volitve v državi po letu 1990, ko je na volitvah večino dobila Narodna liga za demokracijo, vendar takrat oblasti zaradi vojaškega udara ni prevzela.

Tokratne parlamentarne volitve so spremljali spopadi med vojsko in iz volitev izključenimi pripadniki etnične manjšine Karen, zaradi katerih je okrog 20.000 ljudi že pribežalo v sosednjo Tajsko. Poleg etnične manjšine je bilo iz volitev izključenih tudi okoli 2000 političnih zapornikov, opozicijske stranke pa poročajo še o številnih volilnih manipulacijah s strani Stranke unije solidarnosti in razvoja, zaradi katerih je pod vprašaj postavljena demokratičnost volitev.

Maroški varnostni organi so v zgodnjih jutranjih urah vdrli v protestniški kamp v mestu Laayoune, prestolnici nepriznane Zahodne Sahare. V njem so razseljeni Sahravijci opozarjali na življenjske razmere, v katerih živijo, ter protestirali proti maroški zasedbi tega ozemlja. Pri vpadu maroških sil je umrlo najmanj pet ljudi, več deset je ranjenih, nasilje pa se je razširilo še po mestnih ulicah. Kamp je bil postavljen pred mesecem dni in je predstavljal največji protest proti maroški oblasti v 35-letni zgodovini konflikta na tem ozemlju. Tako maroška vlada kot fronta Polisario, ki predstavlja neke vrste vlado Zahodne Sahare, sta predstavili diametralno različne poglede na dogodek in vzroke zanj.

Pri tem malokdo lahko dvomi, da gre v prvi vrsti za dvigovanje napetosti pred novim krogom pogajanj za rešitev tega najdaljšega aktualnega ozemeljskega spora v Afriki. Srečanje med predstavniki Polisaria in maroške vlade bo v kratkem potekalo v New Yorku, zadnji tovrstni poskusi rešitve problema s pogajanji pa so propadli februarja letos. Maroko je Zahodni Sahari pripravljen zagotoviti zgolj avtonomijo znotraj države, medtem ko Polisario zahteva referendum o neodvisnosti.

Izraelska vlada je med uradnim obiskom premiera Benjamina Netanjahuja v Združenih državah razkrila, da načrtuje gradnjo okoli 1300 novih judovskih stanovanj v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu. Palestinci v primeru nadaljevanja gradnje judovskih naselij na okupiranih območjih zavračajo nadaljnja mirovna pogajanja, ki so se po skoraj dvoletni prekinitvi ponovno začela septembra letos v Washingtonu. Od leta 1967 je izraelska vlada na okupiranem Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu zgradila več kot 100 naselij, na območje pa se je od takrat priselilo blizu pol milijona Judov.

V Nemčiji se nadaljuje transport 132-ih ton visoko radioaktivnih odpadkov, predelanih v obratu v La Hagueu, od koder jih že od petka prevažajo v zbirališče v Gorlebnu. Po poročanjih nemških medijev gre za najdaljši prevoz radioaktivnih odpadkov do zdaj, ki ga je varovalo 20.000 policistov, spremljalo pa ga je več tisoč protestnikov, vključno s predstavniki okoljske organizacije Greenpeace. Razlog protestov je poleg nasprotovanja jedrski energiji tudi odločitev nemške vlade o podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn v Nemčiji in ureditev končnega odlagališča za jedrske odpadke v bližini sedanjega začasnega zbirališča v Gorlebnu.

Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so v znak protesta proti šolskim reformam italijanske vlade zasedli poslopji liceja Prešeren in zavoda Zois. Dijaki vseh štirih slovenskih višjih srednjih šol so se za skupno protestno zasedbo dveh šol odločili, ker finančna krčenja, ki jih predlagata italijansko šolsko in finančno ministrstvo, močno prizadeva tudi in predvsem šole s slovenskim učnim jezikom. Po prepričanju dijakov sedanji in nadaljnji ukrepi v okviru reforme ne le ogrožajo znanje in šole, pač pa tudi kršijo mednarodne pogodbe in 6. člen italijanske ustave, ki določa, da mora Italija ščititi vse manjšine. V okviru tega Londonski memorandum iz leta 1954 Slovencem na Tržaškem zagotavlja določeno število šol, ki ne sme biti nikakor okrnjeno. Reforma pa predvideva prav to, in sicer združitev štirih slovenskih višjih srednjih šol v dve ravnateljstvi. Ob slovenskih v Trstu protestirajo tudi dijaki na več višjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. Pogovarjali smo se z dijakinjo 5. razreda klasičnega liceja France Prešeren, Lucijo Tavčer.



Je dijake pri protestni zasedbi šol že podprla katera od manjšinskih organizacij in ali so s problemom že seznanili politike v Ljubljani?



Poslanska skupina nepovezanih poslancev Andreja Magajne, Vilija Rezmana in Franca Žnidaršiča je tudi uradno ustanovljena. Delo novoustanovljene poslanske skupine, ki jo bo vodil Franc Žnidaršič, bo osredotočeno na resnejše uresničevanje koalicijske pogodbe. Kakšni motivi so vodili bivša poslanca Desusa in nekdanjega poslanca v poslanski skupini Socialnih demokratov pri povezavi v poslansko skupino pa Franc Žnidaršič:



Žnidaršiča smo vprašali tudi, ali bodo nepovezani poslanci znotraj nove poslanske skupine lažje izpeljali svoje predloge kot v bivših poslanskih skupinah in kakšen odziv vladajočega četverčka pričakujejo:



Za konec pa skočimo še v Cafe Open, kjer je sinoči o krepitvi domoljubja v Evropi predavala sociologinja Marta Gregorčič. S pomočjo statistične metode je avtorica povezala vzpon nacionalizma z vpadom vzgoje ustvarjalnosti otrok. Njeni podatki umeščajo Slovenijo med izrazito vzhodnoevropske mentalitete, hkrati pa trendi kažejo na krepitev nezaupljivosti, ki je ne gojimo le do tujcev, ampak tudi do bližnjih. Avtorica je opozorila, da se v pripravah na drugo svetovno vojno fašizem ni pojavil čez noč. Svojo prisotnost je stopnjeval vse, dokler ni pridobil dovolj sredstev, da je lahko začel kazati svoj pravi obraz. Zaskrbljena nad besedami nemške kanclerke Angele Merkel, ki je nedavno izjavila, da je multikulturalizem v Nemčiji zatajil, je avtorica sklenila, da so elite začele spreminjati svojo retoriko. Ker lahko svoja proizvodna sredstva selijo v države tretjega sveta, nimajo več potrebe po uvozu delovne sile, ki bi ga morali prelepiti z etiketo multietnične družbe.

Avtorica pa je spregovorila tudi o rešitvah, vendar je izrazila resen dvom, da jih bo prispevala akademska oziroma znanstvena sfera. Prepričana je, da bo rešitev prišla iz ljudskih gibanj, tako imenovanih samopreskrbnih ekonomij, ki so se organizirale na pogoriščih neoliberalistične šok terapije Južne Amerike. Govorila je o ekonomskih kolektivih, ki so jih z zasedbami tovarn organizirali odpuščeni delavci, o vrhunskih bolnicah, ki so jih po štiridesetih letih gibanj uspeli organizirati v Venezueli in o tehnoloških centrih v revnih favelah, ki tam ne bi obstajale, če jih prebivalci ne bi ustvarili sami. Ni pa pozabila omeniti drage lekcije na račun tistih gibanj, ki so sprejemala vladne subvencije in akumulirala dolg. V Južni Ameriki kapital namreč ostaja kapital, pa naj si nadene masko republike ali socializma.

OFF so spisali Goran, Nejc in Šebenik, v Cafe Open se je mudil Luka T.



Komentarji
komentiraj >>