Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Izvensodni proces za Dimitrija Rupla (3689 bralcev)
Sreda, 22. 10. 2003
tomazza



Pravzaprav nikoli presunljivo hiter okrožni državni tožilec Slovenije bo po napovedih svoje šefice, generalne državne tožilke Zdenke Cerar, zaradi zaključenega predkazenskega postopka proti sedanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu zaradi le še navidez domnevne uradne zlorabe položaja še ta teden sprejel odločitev ali je primer oziroma kar sam minister Rupel zaradi na lastno kožo pisanih postopkov ustanavljanja Pravne fakultete in diplomatske akademije v Portorožu naposled le zrel za nadaljno kazensko obravnavo. Oziroma za vložitev povsem konkretne obtožnice za zlorabo uradnega položaja.

Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je sicer, po besedah njegovih strokovnjakov za lastno politično podobo, vseskozi na razpolago pristojnim državnim organom in tudi osebno zainteresiran, da se predkazenski postopek čimprej konča ter da se ovržejo vsi očitki in razjasnijo vse okoliščine, povezane z ustanavljanjem obmorske Pravne fakultete in Diplomatske akademije. Toda že nekaj časa znana dejstva o tem, kako si je Rupel iz svojega ministrskega položaja poskusil lagodno urediti svoje postministrsko življenje, bi morala biti dovolj, da bi se slovenska zunanja politika nekako le otresla svojega najbolj svojeglavega in po prepričanju številnih tudi najmanj opravilno sposobnega, sicer pa daleč najbolj samovšečnega ministra.

Ta se je včeraj obrnil na javnost prek spletnih strani zunanjega ministrstva. V dokumentu »Izvensodni proces – izjava zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla« se mu je tako že uvodoma zapisalo, da je, odkar so se pred šestimi meseci začeli predkazensko poizvedovanje in notranji boji v ozadju slovenskega državnega tožilstva, predmet izvensodnega procesa, v katerem so ga namesto pravnih doleteli najostrejši medijski postopki. Najbolj od vsega pa naj bi ga - nad plehkostjo domačih trobil večinskega diskurza že pregovorno zaskrbljenega - presenetila grožnja z zaporom. Brez dvoma tudi nekoliko privoščljivo, toda nihče, ki je imel kaj napisati o končno dočakanem koncu predkazenskega postopka, namreč ni pozabil navreči, da je zagrožena kazen zaradi zlorabe uradnega položaja v lastno premoženjsko korist od enega do osem let zapora.

Ne glede na samovšečne ugovore nad lastno veličino prevzetega zunanjega ministra, pa bi mu se zaporniška oblačila prilegla ne le zaradi medijskega linča, ki ga po ministrovem prepričanju nad njim uprizarjajo temne sile, nenavdušene nad evro-atlantskimi dosežki domovine, ampak tudi zaradi kar nekaj za njegovo politično kredibilnost neprijetnih dejstev. Celotna reč o tem, da je tudi naš zunanji minister prav človeško krvav pod svojo sicer kar debelo politično kožo, je prišla namreč v javnost šele 18. februarja letos, ko je gospod minister ljubljansko Fakulteto za družbene vede pisno obvestil, da zunanje ministrstvo razdira sporazum o plačevanju za izboraževanje diplomatov Mladike.

Domači diplomati pa vseeno ne bi ostali brez - glede na nekatere zadnje zunanjepolitične poteze - nujno potrebnega dodatnega izobraževanja, kajti že štirinajst dni prej je minister podpisal sprva tajni sporazum o dolgoročnem sodelovanju na področju podiplomskega izobraževanja s Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo iz Portoroža. Reč niti ne bi bila tako zelo nevšečna, toda omenjena obmorska akademija pravno formalno sploh še ne obstaja. Tudi študijskega programa, ki naj bi ga ta izvajala svet za visoko šolstvo ni še niti videl, in tako tudi ne potrdil.

Minister Dimitrij Rupel, ki si je pred časom na slovenski obali v obliki ljubke istrske hiške omislil tudi svoj drugi dom, je svoj podpis pristavil tudi pod namero, da se bo tam za dobro plačo udejstvoval kot zasebni predavatelj. Kot minister in član vlade pa je akademiji s podpisom navrgel še 8 milijonov proračunskih zagonskih sredstev. Ta bi jih sicer morala vrniti, če se ji do konca leta le ne bi uspelo registrirati in verificirati študijskega programa, toda predvsem zaradi pritiska javnosti, in ne slovenskega sodstva, sredstva naposled le niso bila nakazana.

In kdo se pravzaprav hoče za vsako ceno znebiti zunanjega ministra, edinega člana Vlade, ki je bil nekoč član Demosa, pobudnika demokratične in samostojne Slovenije? Minister na vprašanje, ki si ga je, da ne bo pomote, zastavil sam, natančno ne odgovarja, vsekakor pa je prepričan, da gre za poskus političnega obračuna. Vsekakor mu je sicer treba pritrditi v zahtevi po hitrem pravnem oziroma sodnem postopku, ki se naj začne in konča takoj in v skladu z zakonom. Tudi na zadevi Dimitrij Rupel se bo namreč pokazalo, ali nekdanje demokratične zasluge in debela politična koža dovolj, da so nekateri pred domačim zakonom le bolj enaki kot pa drugi. In predvsem to bo moral s svojo odločitvijo ovreči okrožni državni tožilec. Ali pa bodo morda le ponovno potrebni izvensodni procesi?

ODPOVED: Tudi današnji Neuromoment z človeško krvjo pod debelo politično kožo zunanjega ministra Dimitrija Rupla v zobeh sem prispeval Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>