Državljanska vzgoja, verbalni ping-pong, »popotresni« sunki osnutka Nacionalnega programa visokega šolstva in sneg so med drugim sooblikovali pretekli teden. Nič novega ali presenetljivega, razen morda mrzlo zimo napovedujoč sneg.

Ja, ampak, ali ni državljanska vzgoja nekaj kar bolj spominja na preteklost? Državljanska vzgoja ali »vzgoja državljanov« je vsekakor aktualna tema. V teh dneh smo bili seznanjeni z izsledki doslej največje mednarodne študije o državljanski vzgoji, opravilo jo je mednarodno združenje za ocenjevanje izobraževalnih dosežkov - IEA. Raziskava, v kateri je sodelovalo 22 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pokazala, da učenci iz evropskih držav obvladajo državljansko znanje bolje od mednarodnega povprečja. Ob tem, pa je statistika potrdila, da imajo razvit občutek za evropsko identiteto, demokratične vrednote, enakopravnost in svobodo gibanja v Evropski uniji.

Oksimoronski komentar bi lahko bil, da gre za dvakrat pozitivna rezultata. Čeprav tehtnica gravitira proti državljanskemu znanju, se obenem tudi stolp v Pisi zagotovo nagiba v smer množično prepoznanega občutka evropske identitete. In ni nemogoče, da gre obakrat pravzaprav za eno in isto stvar, ker je tehtnica locirana na stolpu in njena državljanska stran je tista, ki je vedno nižja.

In ne prah preteklosti, državljanska vzgoja je del obveznega izobraževanja v vseh državah članicah EU. Pouk vključuje razumevanje vloge državljanstva in demokracije na nacionalni in evropski ravni. Slovenske osnovne šole izvajajo predmet Državljanska vzgoja in etika, ki v svoj koš zajema sociološka, državna in etična vprašanja.

Željo po drugačnem in bolj aktivnem odnosu do države tako s strani mladih in učiteljev pa je izrazil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. V tem imenu je izpostavil akcije Demokracija ti da krila, Stisni roko v pest in Ponosen sem na spol, s katerimi spodbujajo omenjen odnos. Lukšič je ob drugi letnici tekočega mandata izrazil zadovoljstvo z delom ministrstva. Za najpomembnejše premike opredeljuje vzpostavitev sodelovanja s starši v vrtcih, umiritev šolskega polja in sodelovanje s civilno iniciativo.

Nasprotno pa so v SDS opozorili na slabšanje razmer v šolstvu. Ocenjujejo, da je Lukšič s sprejetjem in dopolnitvami ogrozil blagostanje staršev srednjega sloja in povzročil povečanje administracije. Med drugim pravijo, da bo z reorganizacijo na področju imenovanja ravnateljev prišlo do dela, ki bo temeljil na simpatičnosti in ne avtoriteti.

V duhu onkraj esencializmov je potekala mednarodna konferenca Beyond Essentialisms; Challenges of Anthropology in the 21st century, v počastitev 70-te obletnice Oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. Od 25. 11. do 27. 11. so skupine znanstvenikov, obiskovalcev in študentov ugotavljale morebitno zastarelost metodološkega nacionalizma in druge oblike esencializmov.

»Lepo državno vzgojeni« smo spremljali javno podtikanje polen, ki je potekalo med mariborskim županom Francem Kanglerjem preko njegovega odprtega pisma naslovljenega na Gregorja Golobiča in ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Kangler je opozoril na zamudo z začetkom gradnje medicinske fakultete v Mariboru in je zahteval konkretne odgovore. Na kar so na ministrstvu odgovorili, da tudi sami vlagajo vse napore v čimprejšnjo realizacijo projekta. Razlogi za zamujanje načrta so pa v odnosih z vodstvom Univerze v Mariboru in z Mestno občino Maribor, kot je povedal Mitja Valič. Ali v tako imenovani »bitki med gradbinci«, kot drugače sporočajo z Univerze v Mariboru.

Besedičenje okrog Nacionalnega programa visokega šolstva in njegovih praktičnih posledic se nadaljuje. Rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik je na novinarski konferenci povedal, da bo razpis za sofinanciranje doktorskega študija objavljen v decembru in istočasno s stani vseh štirih slovenskih univerz. Usklajen časovni kriterij naj bi omogočil, da bodo imeli vsi doktorski študenti enakopraven dostop do štipendiranja. Napovedano pa je tudi bilo, da bo razpis, ki bo izšel marca enak dosedanjim razpisom za doktorske študente, kar bo obenem zagotavljalo iste pogoje tudi starim doktorskim študentom, ki so že lani koristili sofinanciranje in so opravili vse pogoje za vpis v naslednji letnik.

Sicer pa na univerzi še zmeraj nasprotujejo institucionalni binarnosti, so pa po dogovoru ohranile možnost izvajanja visokošolskih strokovnih programov. Pejovnik je tudi ponovil nasprotovanje ustanavljanju politehnik in navedel pragmatičen razlog, da bi bilo zamisel mogoče realizirati ceneje, na primer preko dislociranih oddelkov.

Rektorji vseh slovenskih univerz so v pomislekih glede materializacije predloga sofinanciranja doktorskega študija, izrazili delitev sredstev za javne in zasebne univerze kot dobro. Spregovorili so tudi o predlogu za oblikovanje strokovne skupine za opredelitev uporabe slovenskega jezika. Kajti v predlogu nove zakonodaje je odprta možnost, da bi se na fakultetah nekatere predmete lahko opravljalo v tujih jezikih.

Sistem, ki pripelje do samega sebe tudi preko državljanske vzgoje in sebi lastne etike. Oziroma, demokracija hvala ti za krila, sprašujemo pa se, koliko hitro in kako daleč letijo?

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Začenja se teden univerze in v dneh 29.11-3.12.2010 se bo odvijalo kup aktivnosti. Izpostavili bi predstavitev knjige Alojza Cindriča, Študentje s Kranjske na Dunajski univerzi v prvi polovici 19. stoletja 1804 - 1848; v ponedeljek ob 10 uri v Zbornični dvorani. Ter otvoritev razstave: Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1957, sicer v ponedeljek ob 11 uri, pred Zbornično dvorano, vhod iz Vegove 1.

Atrij ZRC vas danes, ob 19. uri vabi na »UGRABLJENO LJUBEZEN / domoljubje za 21. stoletje« oz. na pogovor o vlogi in pomenu domoljubja v sodobnih družbah, še zlasti v Sloveniji in drugih državah bivše Jugoslavije

V petek, 3. decembra 2010 ne pozabite na dan odprtih vrat narodne in univerzitetne knjižnice, ko bo od 09.00-18.00 omogočeno vračilo knjig brez zamudnine.

Do 15. decembra se lahko prijavite na razpis za štipendije za nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente, ki ga je objavil Rotary klub Ljubljana.

Pregruntala, Eva Podlogar