Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Rimski dež in barbari (2462 bralcev)
Sreda, 1. 12. 2010
Mateja Kurir



V Rimu je listje šele začelo rumeneti. Na letališču turiste, poslovneže, švercerje, trgovce, študente in druge obiskovalce pričaka sredi novembra prijetnih 18 stopinj. Proti centru mesta se množica odpravi z vlakom, ki pelje med zapuščenimi pšečničnimi polji proti postaji Termini. Neobdelana polja ob železnici kmalu zamenjajo skladovnice starih avtomobilov, ki so nagneteni na dvoriščih predmestnih hiš. Grafiti na fasadah napovedujejo, da se približujemo centru mesta: Forza Lazio, Forza Roma, beremo po nemarnih zidovih.

»Na Termini bomo prispeli ob 14.09?«, vpraša zagorela, mična Italijanka sopotnika v kupeju. Očitno jo v mestu čaka razgovor za delo, saj nervozno premetava liste z življenjepisi. »Vsaj morali bi prispeti«, se namuzne sivolasi gospod za računalnikom. V Italiji sta hitrost in točnost tako izmuzljiva, da se zavoljo njiju res ne velja živcirati. Tudi če te nekje v šestmiljonskem mestu, ki vlada vse bolj brezposelni in socialno ogroženi Italiji, pričakujejo bodoči delodajalci.

Ko je vlak zagrizel že globoko v mestno tkivo, se pojavijo bloki v pastelnatih barvah. Balkoni so polni rož, strehe pa nabite z antenami. Očitno še dolgo ne bodo prešli na digitalni signal. Goste žice anten namigujejo, da je vlak skočil v Casablanco ali v Dalmacijo. Vendar ne: to je Italija. Tu televizija ustvarja pravi alter ego celotnega nacionalnega karakterja. Kot je pred dnevi na predavanju v Ljubljani pronicljivo ugotavljal tržaški filozof Pier Aldo Rovatti, je televizija v Italiji ustvarila pravo subkulturo.

Televizija gnete posebno želatino, ki ovija celotno družbeno dogajanje. Televizija širi kulturo, kjer lahko prebrisani postanejo miljarderji, kjer je korupcija le zanemarljiv prekršek, ki najboljšim zgolj onemogoča uspeh. Monopol medijev ustvarja podobo, da konflikov sploh ni, vsaka kritika pa je a priori izključena. Ko je javni prostor povsem odtujen morali, nihče v državi ni več imun na amoralnost.

Davčne utaje, favoriziranje prijateljev, iskanje krajših poti so postali norma, ki jo propagirajo predstavniki vlade. Zato Pier Aldo Rovatti pravi, da današnjo Italijo naselujejo novi barbari. Tu namreč barbari niso priseljenci, ki po besedah vlade »cosi tanto« ogrožajo Italijane. Pravi barbari so Italijani sami, saj so preko televizije in njenega spektakla stalno podvrženi želatinasti oblasti, ki užitek in bogastvo uteleša kot ključne vrednote današnje Republiche.

Bogastva je v Rimu res na pretek. Trgi, ulice, fontane, parki– skoraj vsi javni prostori v centru so umetniški muzeji na prostem. Vatikan je domiselna podoba razmerij moči. Na trgu Sveta Petra z Berninijevo kolonado in Michelangelovo baziliko se veličini Cerkve kar čudiš. Na elipsastem trgu Navona dominira Berninijeva Fontana 4 rek. Kupola Panteona jemlje dah. V muzejih pa te pričakata De Chiricho in sodobne inštalacije. Ja, historični center Rima je pravi hommage evropski civilizaciji.

Med turisti prevladujejo Američani in Japonci. Ko se mehko sprehajajo po Foru Romanu do Koloseja, se le redki sprašujejo o brezposelnosti, kriminalu, socialnih stiskah, korupciji in družbi spektakla, ki tu trdo vlada zadnjih deset let. Ko srkajo kavo za 4 evre in se okoli njih bohotijo neprecenljivi vrhunci imperialne civilizacije, seveda ne bodo razpoznali znakov novega barbarstva, novega obraza ene najbolj zadolženih držav sveta. Barbarstvo, o katerem govori Rovatti, se krepi in ohranja daleč od brezskrbnega turista. S svojo spektakularnostjo pa vselej znova ustvarja Rim ležernosti in užitkov, ki se mu je res težko upreti.

V Rimu množice dan za dnem sledijo turističnim vodičem, ki vihtijo dežnike za signalizacijo, saj bi se kdo ob občudovanju urejenih turističnih atrakcij nemara res lahko izgubili. Družba spektakla odlično deluje tudi v turizmu. Tu in tam popolno fotografijo skazijo temnopolti ali azijatski prodajalci dežnikov, ponarejenih torbic in parfumov, torej tistih, ki danes opravljajo umazana dela. Današnji Rimljani, elegantno napravljeni v uniformirane modre srajce in obvezne rjave čevlje, uživajo popolnoma drugo realnost mesta. Za vse, ki živijo v prostornih stanovanjih centra, je življenje veliko bolj ležerno in odpira pot v visoko povezane družbe, kamor zahajajo tudi politiki, zvezdniki in drugi nastopajoči v telenoveli »Viva L'Italija«.

Ko pa skupaj s priseljenci hitijo po mestu po opravkih, so ujeti v isto zanko. A tu res lahko hitijo? Nešteto avtomobilov in skuterjev na cesti povzroča glasen kaos. Podzemna s samo dvema linijama je slaba tolažba. V mestu se premika po polžje. Mogoče je tudi zato vse bolj ležerno.

V centru mesta lahko ob 2h zjutraj najdete odprte klube v mirni soseski z elitnimi stanovanji. Čeprav ravno zapirajo, boste vseeno dobili pijačo. Mehkoba mediteranske klime, dobra hrana, antični in renesančni umetniški vrhunci: vse to bo prav kmalu tudi iz vas naredilo Rimljana.

V Rimu se obnašaj po rimljansko! To je metropola, ki lahko spremeni tudi najbolj sramežljivega Angleža. Ko je mlada punca iz Londona, rojena in vzgojena v Kairu, pred Fontano di Trevi razprla roke močnemu dežju in se prešerno smejala, se mi je posvetilo, da lahko Rim okuži prav vse. Čeprav mi ni bilo jasno, ali jo je zapeljal topel novembrski naliv ali Ocean, ki jo je opazoval iz sredine Fontane di Trevi. Vsekakor je zadržano bitje Rim tako prevzel, da si je z velikim nasmehom vtirala pot med kopico dežnikov iz celega sveta, in divje zaplesala na glasbo redkega novembrskega dežja. Grazie Roma!

Nad lepotami Rima je cedila sline Mateja Kurir.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Rimski dež in barbari
Poslušalec/ka [01/12/2010]

Katastrofa, da špikerca prebere Michelangelo-vo ime po principu čitaj tako kako piše... MIKELANGELO. Sramota, da je razgledanost padla oz. da bo metafora bolj aktualna: ugreznila pod nivo... na minus 89,3 megaheca...
odgovori >>

    Re: Rimski dež in barbari
    anđelković [01/12/2010]
    sem poslušal, kaj se delaš pametna/ega, saj je šlo za klasičen lapsus linguae, upam, da veš kaj to pomeni, če si že tolk razgledan/a..
    odgovori >>

      Re: Rimski dež in barbari
      Poslušalec/ka [01/12/2010]
      Sic transit gloria mundi... doktor Anđelković.
      odgovori >>

        Re: Rimski dež in barbari
        anđelković [01/12/2010]
        a bene placito
        odgovori >>

          Re: Rimski dež in barbari
          Poslušalec/ka [01/12/2010]
          Napačni hedonizem pogublja... ...hedoni zem napak pogublja... ...pogublja napako hedonizem..?
          odgovori >>

            Re: Rimski dež in barbari
            polonat [02/12/2010]
            Errare humanum est, ignoscere divinum. Seveda pa je jasno, da pri izfuravanju vsevednosti ter kvazi lingvistične superiornosti poslušalca oz. poslušalke ne gre nikakor za to, na kakšen način se je Zala zmotila, temveč se je to več kot očitno napako načrtno vzelo za njeno kvazi ignoranco. Tako izgleda, da bo komentar plod neke zagrenjenosti poslušalca oz. poslušalke, ki je rezultirala v tem, da se Zalin lapsus izkorišča za neko osebno obračunavanje in morda celo kakšen obliž na rane? Pričakovati kakršno koli razumevanje, v tem primeru, pa tudi v splošnem, je torej od takega poslušalca oz. poslušalke popolnoma nesmiselno. To podkrepljuje tudi dejstvo, da je pomembno, da njegova identiteta ostane skrita :) Vseeno je Zala kljub nekaterim napakam recenzijo prebrala dovolj dobro, da je bil poslušalec oz. poslušalka očitno popolnoma prikovan/a na radijski sprejemnik. Priporočam mu oz. ji kakšno masažo! Lp, Polona
            odgovori >>