Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF ZAPORNIŠKE INDUSTRIJE (2138 bralcev)
Torek, 7. 12. 2010
Gregor K.



OFF NAPOVEDNIK

V primežu potrebe po vsesplošnem varčevanju so se znašli tudi zapori. V ameriški zvezni državi Iowa bodo z novim letom v zaporu Fort Dodge tako odprli predelovalni obrat toaletnega papirja. Projekt sicer že preizkušajo v dveh drugih ustanovah v državi - v zaporu Anamosa in Mitchellville, kjer izdelujejo enoslojni sekret papir. Po navedbah iowskega industrijskega zaporniškega direktorja Rogerja Baysdena (izg. Bajsdna) do sedaj še ni bilo nobenih pritožb o novi industrijski dejavnosti. Kakšne pritožbe je imel v mislih, ni znano, vendar glede na dejavnost lahko sklepamo, da arestantom toaletni papir ni preveč grob.

S tem projektom naj bi zadovoljili vse interne potrebe vseh ječ v Iowi po tem osnovnem higienskem pripomočku zahodne civilizacije. V zvezni državi je zaprtih skoraj 8.900 prestopnikov, skupaj z osebjem pa zaporniške WC-je uporablja okoli 11 tisoč ljudi, vsi skupaj pa porabijo 900 tisoč rolic papirja. Računica pokaže, da bi se dalo na ta račun privarčevati celih 100 tisoč dolarjev. Ali bo nova proizvodna panoga prinesla kakšne ugodnosti tudi samim jetnikom, morda predčasni izpust, pa industrijski direktor ne razkriva.

Vi pa poslušate OFF program Radia Študent, ki upa, da varčevanje ne bo prizadelo stranišč v zgornjih dveh štukih bloka 14.

OFF PROGRAM

Mednarodnih odnosov ne maje le WikiLeaksovo objavljanje ameriških diplomatskih depeš, ampak tudi podelitev Nobelove nagrade za mir kitajskemu literarnemu kritiku, pisatelju, borcu za človekove pravice in demokratične reforme, Liu Xiaoboju. Kitajska vlada vsem državam namreč grozi s posledicami, v kolikor bi se njihovi predstavniki udeležili slovesnosti ob podelitvi nagrade. Danes je Kitajska sicer sporočila, da se velika večina držav ne bo udeležila podelitve, kar pa so iz Nobelovega instituta v Oslu zanikali in povedali, da je 44 od 65ih povabljenih držav udeležbo potrdilo. Poleg Kitajske bodo v petek iz različnih razlogov odsotni predstavniki Rusije, Kolumbije, Savdske Arabije, Pakistana, Srbije, Afganistana, Iraka, Irana, Venezuele, Kube in še nekaterih drugih držav.

Britanski premier David Cameron in ameriški obrambni sekretar Robert Gates sta na nenapovedanem obisku v Afganistanu. Cameron, ki je najprej obiskal britansko vojaško bazo v pokrajini Helmand in se nato sestal z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem, je izrazil upanje, da se bo prihodnje leto lahko začel umik britanskih sil iz te dežele. Velika Britanija ima v tej okupirani državi sicer 10 tisoč pripadnikov svojih oboroženih enot in je drugi največji kontingent, takoj za ameriškim. Cameron je poudaril, da je bil v letu 2010 dosežen velik napredek in da je treba poskrbeti, da bo napredek v prihodnjem letu postal "nepovraten". Dodal je, da mu upanje za to vliva predsednik Karzaj, ki ni govoril o visoki koruptivnosti in o vse večjem problemu odvisnosti v deželi opija.

Argentina je sporočila, da priznava "svobodno in neodvisno" palestinsko državo v mejah izpred šestdnevne vojne leta 1967, potem ko je to že v petek storila Brazilija. Priznanje je napovedal tudi Urugvaj. Več o tem nam bo iz Gaze povedal Erik Valenčič:



Več informacij iz Gaze lahko najdete na spletni strani www.radiostudent.si poševnica gaza, na kateri Erik redno objavlja svoje zapise in fotografije, na voljo pa so tudi zvočna javljanja v daljši obliki.

Zveza NATO ima načrt za obrambo baltskih držav pred ruskimi grožnjami, kažejo ameriške depeše, objavljene na WikiLeaksu. Obrambni načrt, ki zadeva Poljsko, je zavezništvo namreč razširilo na Estonijo, Latvijo in Litvo, potem ko so te države prosile za dodatno zaščito pred Rusijo, kažejo depeše, ki jih je danes objavil britanski Guardian. NATO je v odzivu že poudaril, da NATO in Rusija ne predstavljata medsebojne grožnje in da je naloga zavezništva, da zaščiti vse svoje članice, med katerimi so tudi baltske države. Neimenovani vir pri ruskem zunanjem ministrstvu je že izrazil osuplost nad načrtom in poudaril, da do informacij prihaja nekaj tednov po vrhu NATO-Rusija, ki je pomenil prelomnico v odnosih.

Torej še en udarec za Ameriko. Več o drugih dogodkih v Združenih državah pa naša stalna poročevalka iz Novega sveta Lidija Poljaček:



Raziskava Mednarodnega sklada za razvoj podeželja je pokazala, da revščina ostaja huda težava. V zadnjem desetletju se je sicer iz najhujšega pomanjkanja uspelo izviti 350 milijonom ljudi iz podeželja, predvsem na Kitajskem, vendar je na robu preživetja še vedno 1.4 milijarde ljudi, torej več kot petina prebivalstva planeta. Le-ti životarijo z manj kot enim evrom na dan. Na rahlo boljši položaj kot pred desetletjem naj bi vplivala predvsem spremenjena kmetijska tržišča v državah v razvoju, ki ponujajo nove in obetavne priložnosti za majhne kmete oziroma njihovo proizvodnjo.

Ta premik pa ni pomemben le v boju proti revščini in lakoti, ki mnoge pesti v tem trenutku, ampak tudi za bodoča urbana okolja, v katerih bo po napovedih leta 2050 živelo najmanj devet milijard ljudi. Najbolj problematični pa ostajata dve regiji, in sicer podsaharska Afrika, kjer je meji preživetja 300 milijonov ljudi, in jug Azije, kjer se jih s hudim pomanjkanjem spopada pol milijarde.

V Londonu so na podlagi švedskega naloga za aretacijo prijeli medijskega aktivista in ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea. Aretirali so ga kar na londonski policijski postaji, potem ko se je tam prostovoljno zglasil v skladu z dogovorom. Njegov odvetnik je povedal, da je Assange pripravljen sodelovati s Scotland Yardom. Assange sicer zanika vse obtožbe, ki se tičejo posilstva, spolnega nadlegovanja in nasilja, za kar je tudi pristal v priporu. Na aretacijo ustanovitelja WikiLeaska se je že odzval tiskovni predstavnik, ki je aretacijo označil za napad na medijsko svobodo in napovedal, da WikiLeaks ne bo prenehal z delom.

V Ženevi se nadaljujejo šeststranski pogovori o iranskem jedrskem programu. Na njem poleg visoke zunanje predstavnice Evropske unije Catherine Ashton in vodje iranske delegacije Saeda Džalilija sodelujejo še predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, torej Velika Britanija, Kitajska, Rusija, Francija, Združene države Amerike in Nemčija. Vsi udeleženci so sicer tokratni krog pogovorov označili za konstruktivnega, vendar nihče ne pričakuje neposrednih rezultatov. Uspeh naj bi bil že to, da bi od Irana dobili zagotovilo za nadaljnja pogajanja. Varnostni svet Združenih narodov je proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa sprejel že šest svežnjev sankcij, Teheran pa ves čas vztraja, da je cilj njegovega programa le miroljubno pridobivanje jedrske energije.

Po novem ima domeno WikiLeaksa tudi Slovenija - seveda s končnico si. Le-ta je trenutno usmerjena na glavni strežnik WikiLeaksa wikileaks.ch, ki je registriran v Švici. Strežnik je mariborski Fundaciji Vallant - gre za Civilno iniciativo za zaščito pravne in socialne države, narave in divjih živali - uspelo postaviti v treh dneh. Naslednja misija fundacije pa je ustvariti wikileaks.si kot zrcalni strežnik in ne samo enega, ampak kar se jih da mnogo. Trenutno je po vsem svetu 748 zrcalnih strežnikov WikiLeaksa. Za svoj projekt Fundacija Vallant naproša za nefinančno pomoč, in sicer v obliki prostora na strežnikih, dodatnih DNS strežnikov in slovenskega registriranja domen, ki bi po potrebi in na zahtevo takoj spremenile DNS nastavitve v primeru napadov, odpovedi in pritiskov. Razmišljajo pa tudi o prevodih depeš, predvsem tistih, ki se nanašajo na Slovenijo.

Po vseh sporih o plačah v javnem sektorju je vlada na današnji dopisni seji določila besedilo predloga novele zakona o sistemu plač na tem področju. Na podlagi tega besedila se bodo plače javnih uslužbencev s prihodnjim letom uskladile za 25 odstotkov stopnje rasti cen življenjskih potrebščin. Državni zbor naj bi predlog novele obravnaval po nujnem postopku, da bo lahko zakon še pravočasno sprejet. V gradivu seje vlade še piše, da bi se s tem izognili težko popravljivim posledicam, ki bi nastale v primeru, da ne bi prišlo do splošne uskladitve osnovnih plač.

V Koordinaciji novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija menijo, da novi zakon o radioteleviziji Slovenija prinaša primerne rešitve za zagotavljanje finančne avtonomije in stabilno poslovanje javnega zavoda. V sindikatih menijo tudi, da zakon vrača lastnino Radiotelevizije nazaj v njene roke, namesto da jo posamezna ministrstva podržavljajo. Opozarjajo pa, da način imenovanja članov organov upravljanja in nadzora javnega medija vpliva političnih strank ne odpravlja v celoti. K uveljavitvi novega zakona pa pozivata tudi Aktiv novinarjev Televizije Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije. Več o pozitivnih lastnostih novega zakona nam je povedal predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž:



Pododbor Državnega zbora za mladino je na seji obravnaval predlog zakona o prostovoljstvu. Več o predlogu novega zakona nam je povedal predsednik pododbora Dejan Levanič:



Off sta pripravila Božidar in Gregor.






Komentarji
komentiraj >>