Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZAMRZNJENE TRANSAKCIJE na OFF (2312 bralcev)
Četrtek, 9. 12. 2010
Luka P.



OFF NAPOVEDNIK

Korporaciji Mastercard in Visa sta sledili potezi podjetja PayPal in blokirali ter zamrznili transakcije, ki so namenjene v podporo WikiLeaksu. To sta storili tik za tem, ko so ustanovitelja kontroverzne strani, Juliana Assanga, aretirali v Londonu. Iz Vise so sporočili, da so se za to dejanje odločili, ker lahko preiskava pokaže, da je poslovanje WikiLeaksa v nasprotju z njihovimi pravili. Preseneča pa dejstvo, da so se za takšno potezo odločili še preden se je preiskava sploh začela.

Zanimivo je tudi, da pri Visi in Mastercardu niso vedno tako dosledni glede kršitev njihovih pravil. Obe korporaciji namreč poslujeta z organizacijami, ki so bolj ali manj povezane z dobro znanim ultra rasističnim Ku Klux Klanom. Donacije tako omogočajo stranem, kot je »Christian Concepts«, ki javno podpihuje rasno nestrpnost in promovira belsko nadvlado.

Ko smo zvedavo obiskali uradno stran Ku Klux Klana, smo ugotovili, da njihova trgovina, ki prodaja majice in bižuterijo s spornimi rasističnimi simboli ter propagandno glasbo, posluje izključno z Mastercardom in Viso.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki z lastnimi, sicer neobstoječimi transakcijami nima težav.

OFF PROGRAM

Kitajska se je po nedavnem dokazovanju vojaške moči med Korejama znašla pod velikim mednarodnim pritiskom, pričakovano pa so Peking kritizirale predvsem Združene države Amerike, in sicer, da ne obvladuje svoje severnokorejske zaveznice. Visoki kitajski predstavnik diplomacije Dai Bingguo se je tako prvič po raketiranju južnokorejskega otoka Yeonpyeong v Pjongjangu srečal s korejskim voditeljem Kim Jong Ilom, so poročali kitajski mediji. Kitajska tiskovna agencija sicer podrobnosti srečanja kitajskega državnega svetnika Daija s korejskim voditeljem ne razkriva, a naj bi Kitajci vendarle obrzdali Severne Korejce ter dosegli soglasje o "dvostranskih" odnosih in o razmerah na Korejskem polotoku.

Predstavniški dom ameriškega kongresa, v katerem imajo še vedno večino demokrati, je z 212-imi glasovi proti 206-im potrdil finančni zakon, ki med drugim ameriškemu predsedniku Baracku Obami prepoveduje financiranje premestitve zapornikov na ameriško ozemlje ali financiranje njihovega bivanja na ameriških tleh. Predstavniški dom je s tem onemogočil zaprtje zapora Guantanamo, podpora zakonu pa predstavlja še eno klofuto ameriškemu predsedniku in njegovemu prizadevanju za zaprtje taborišča na Kubi. Da pa bi zakon stopil v veljavo, ga mora potrditi še zgornji dom kongresa, od tam pa ga pošljejo še v podpis samemu predsedniku Obami.

Nova objavljena diplomatska depeša nakazuje, da je ameriška vlada na čelu s predsednikom Obamo aktivno posredovala pri ruskih oblasteh glede nove zakonodaje o kreditnih karticah v prid podjetjema Visa in MasterCard. Posodobitev ruskega sistema plačevanja s kreditnimi karticami, ki ga je predlagal predsednik Dmitrij Medvedjev namreč ni bila po godu ameriškemu trgu, saj bi jih odškodovala za 4 milijarde dolarjev letno. Posredoval naj bi sam predsednik Obama. Zakon, ki je zdaj v obravnavi, naj bi upošteval zadržke ameriških izdajateljev kreditnih kartic zaradi grozeče izgube dobičkov.

Vse več spletnih strani, ki so na tak ali drugačen način delovale proti WikiLeaksu postaja tarča hekerskih napadov. Tako čez noč spletna stran »visa.com« ni bila dosegljiva, motene pa so bile tudi transakcije pri Mastercardu. Obe strani sta bili žrtvi tako imenovanega »denial-of-service« napada, bombardiranja spletnih strani s prošnjami za podatke, dokler se te ne sesujejo. Operacija »Payback«, kot so jo organizatorji poimenovali, pa se bo nadaljevala. Po besedah enega izmed vodij z nadimkom »Coldblood,« vedno več ljudi uporablja orodje za izvedbo napadov.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je na nemškega notranjega ministra Thomasa de Maizierea naslovil pismo, v katerem opozarja, da mora nemška vlada nemudoma prenehati s prisilnim vračanjem beguncev na Kosovo. V pismu Hammarberg piše, da so posebej prizadeti Romi, Aškali in egiptovske družine z otroki, ki jih poleg slabih razmer po vrnitvi na Kosovo pestijo še diskriminacija, marginalizacija ter strah za lastno varnost. Berlin in Priština sta aprila letos dosegla dogovor o vračanju kakih 14.000 kosovskih beguncev. Notranji minister De Maiziere je sicer takrat zatrdil, da to ne pomeni množičnih deportacij. Letno naj bi tako prisilno vrnili največ 2500 ljudi.

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko
je na seji po skoraj enourni razpravi v okviru točke razno na predlog poslanca poslanske skupine Zares in podpredsednika odbora za zunanjo politiko Franca Jurija skoraj soglasno podprl načelno izjavo, ki izraža zaskrbljenost nad poskusi utišanja novinarjev in ustanoviteljev medijske organizacije WikiLeaks zaradi razkrivanja četrt milijona ameriških diplomatskih depeš. Člani odbora so v izjavi še poudarili, da demokracija potrebuje neodvisno novinarstvo, ki svetovni javnosti razkriva pravo podobo delovanja diplomacije. Govorili smo s Samom Bevkom iz Socialnih demokratov, ki edini ni podprl te načelne izjave in sicer s tem, da se je vzdržal glasovanja. Bevka smo vprašali zakaj:



Pobudnika glasovanja o tej temi Franca Jurija, smo vprašali kako komentira Bevkovo vzdržanje pri glasovanju:



Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je Društvo za etičnost javnega delovanja - Integriteta – objavilo rezultate Svetovnega barometra korupcije za leto 2010, ki ga sicer vsako leto pripravi in objavi nevladna mednarodna organizacija za boj proti korupciji Transparency Inernational. Več o tem, kaj vse je zajela raziskava in kaj so ugotovili, nam je povedala predsednica društva Integriteta Simona Habič:



Habičeva nam je še predstavila ugotovitve društva glede zaupanja ljudi v politike in politične stranke pri nas:



V duhu mednarodnega dneva boja proti korupciji se je oglasilo tudi vodstvo protikorupcijske komisije. Dnevni pripad novih zadev in prijav na komisijo kaže na resne probleme, med drugim na področju okoljske problematike, socialnih pravic, gradbeništva ter lokalne samouprave. Z vseh teh vidikov je Slovenija relativno koruptivna država – in to v najširšem pomenu te besede. Vendar to ni še nič v primerjavi s tem, kaj nas čaka v prihodnjem letu ali dveh, še opozarjajo v komisiji.

Jutri, 10. decembra, obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Letos ga bo Amnesty International Slovenije že drugo leto zapored obeležila z vseslovenskim maratonom pisanja in podpisovanja apelov, s katerimi se ljudje lahko zavzamejo za določenega posameznika, ki so mu kršene človekove pravice. S tem se bodo jutri pridružili kolegom v Amnestyju po vsem svetu, ki na ta dan na tak način zahtevajo, da se človekove pravice spoštuje, varuje in uresničuje. Kako in kje bo potekal maraton, nam je predstavila vršilka dolžnosti direktorja in vodja kampanj in komunikacije pri Amnesty International Slovenije Metka Naglič:



Po besedah Nagličeve lahko apeli pomagajo na različne načine. Apelira se predvsem na predsednike držav, upravnike zaporov, guvernerje ali sodnike, ki lahko dejansko nekaj spremenijo. Nagličeva je še povzela, da so v približno polovici primerov prizadevanja dejansko tudi uspešna.

OFF sta pripravila Luka P. in Božidar.



Komentarji
komentiraj >>