OFF NAPOVEDNIK

Italijanski zgodovinarji, ki so pod drobnogled vzeli sliko Mone Lise, so javnost obvestili, da so v njenih očeh našli črke in številke. Te naj bi bile ezoterična koda, s katero je umetnik sporočila želel le-to ohraniti kasnejšim generacijam, čeprav raziskovalcem še ni jasno, kaj točno naj bi sporočale. S sodobnimi povečevalnimi metodami so odkrili, da se v desnem očesu skrivata črki L in V, kar bi lahko ponazarjalo slikarjevi inicialki. Simbole pa skriva tudi levo oko, vendar si odkritelji glede njihovega pomena niso enotni; nekateri menijo da se v njem skriva črka B, drugi razločijo črki C in E. Silviana Vincetta, predsednika Italijanskega komiteja za kulturno dediščino, je k raziskovanju Mona Lise napeljalo odkritje zaprašene knjige v neki starinarnici. Vincetti opozarja, da je Da Vinci sliki namenjal posebno pozornost. Na svoja stara leta jo je tudi povsod jemal s seboj. Zato je zaprosil za dovoljenje za izkop da Vincijevih posmrtnih ostankov. Analiza njegove lobanje bi namreč nudila konkreten dokaz, da je Mona Lisa njegov avtoportret.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bi v takšnem primeru na pomoč takoj poklical Toma Hanksa.

OFF PROGRAM

V bangladeški severni provinci Gazipur je več kot 4000 zaposlenih v tekstilni industriji zaradi neizpolnitve obljub o povišanju plač več dni blokiralo ceste in tovarne. Med včerajšnjimi protesti so bili v spopadih s policijo ubiti trije ljudje, še več pa je bilo ranjenih. Nemiri so ohromili panogo, ki je zaslužna za 80 odstotkov državnega izvoza in zaposluje več kot tri milijone delavcev, predvsem žensk. Tekstilni izdelki iz Bangladeša so namenjeni predvsem na police zahodnih trgovskih hiš, kot so Wal-Mart, Marks & Spencer and Carrefour, veliko podjetij pa še vedno ni izpolnilo novembrske vladne uredbe o 43-ih dolarjih minimalne plače.

Indijsko zunanje ministrstvo je izrazilo negodovanje nad dejstvom, da je bil eden od njihovih diplomatov ponovno predmet varnostnega pregleda na ameriškem letališču. Odposlanec v Združenih narodih Herdeep Puri je bil pred dvema tednoma na letališču v Houstonu pozvan, da sname svoj turban, ki je zunanji znak njegove pripadnosti skupnosti Sikhov. Ker je zavrnil preiskavo turbana, so ga pridržali v posebni sobi. To je že drug takšen primer v tem mesecu, saj je bila na enem izmed ameriških letališč preiskana tudi indijska veleposlanica v Združenih državah Meera Šankar. V njenem primeru je bil zadosten povod za pregled že dejstvo, da je bila odeta v sari, tradicionalno indijsko žensko oblačilo. Medtem ko ameriški pristojni organi zagotavljajo, da je bila preiskava ustrezno izvedena, pa je državna sekretarka Hillary Clinton zaradi indijskega odziva le izrazila zaskrbljenost nad dogodkom.

V bran Iranki Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki je bila zaradi prešuštva obsojena na 99 udarcev z bičem in smrt s kamenjanjem, je z odprtim pismom na prvi strani britanskega časnika The Times stopilo več kot 80 svetovno znanih osebnosti. Liki, kot so igralci Robert de Niro, Robert Redford in Colin Firth, pevec Sting, umetnik Damien Hirst ter nekdanji francoski zunanji minister Bernard Kouchner so iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja in predsednika Mahmuda Ahmadinedžada pozvali k njeni izpustitvi, saj naj bi v petih letih zapora že dovolj pretrpela. Enako zahtevajo tudi za njenega sina in odvetnika, ki ji delata družbo za rešetkami.

Italijanski premier Silvio Berlusconi pred jutrišnjim glasovanjem o zaupnici vladi išče rešitev za svojo politično rit. Opozicijske krščanske demokrate ter gibanje Prihodnost in svoboda nekdanjega zaveznika Gianfranca Finija je v senatu pozval k oblikovanju novega pakta desnosredinskih strank, ki bi podprl njegovo vlado. V nasprotnem primeru bi šlo za izdajo volilcev, ki so leta 2008 večinsko podprli koalicijo v njegovi stranki Ljudstvo svobode in za politično norost, je še požugal Berlusconi, ki je na tnalu zaradi vpletenosti v vse več škandalov, vključno v tiste z mladimi dekleti. Senatorje je poskušal pridobiti na svojo stran tudi z izpostavljanjem svojih domnevnih dosežkov, to je omejevanjem zadolževanja in povečevanja proračunskega primanjkljaja.

Na račun včerajšnjih prvih parlamentarnih volitev na Kosovu prihaja vse več pritožb s strani političnih strank, organizacij, pa tudi opazovalcev Evropske unije. Nevladna organizacija „Demokracija na delu“ opozarja, da je na voliščih v Srbici in Glogovacu prišlo do resnih nepravilnosti in manipulacij z glasovnicami, enakega mnenja pa so tudi v nekaterih političnih strankah. Problematična naj bi bila tudi volišča v Drenici, ki velja za bazo neuradne zmagovalke volitev, Demokratske stranke Kosova premiera Hašima Tačija. Kar 95 odstotna volilna udeležba v tem mestu je vzbudila sume tudi pri vodji opazovalcev iz Evropskega parlamenta Doris Pack, ki je dejala, da prihaja do resnih obtožb o poneverbah.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je potrdil zamrznitev premoženja bivšega premiera Iva Sanaderja, ki v avstrijskem priporu čaka na odločitev sodnih inštanc o svoji nadaljnji usodi. Družina Sanader razpolaga z vilo v Zagrebu, stanovanjem v Splitu in vinogradom v okolici Zagreba, poleg tega pa je ata Ivo v preteklosti ustreznim organom prijavil tudi za več sto tisoč evrov različnih premičnin, deležev v podjetjih in družinskega nasledstva. Finančno podkrepljeni sta tudi Sanaderjevi hčerki, saj so preiskovalci na njunih računih našli več kot 130.000 evrov.

Dan po referendumskemu mučenju javne oziroma bolje rečeno paradržavne radiotelevizije se je ministrica za kulturo Majda Širca odzvala na zahtevo po odstopu, ki jo je podal odbor za kulturo Slovenske demokratske stranke. Ta je svoj poziv utemeljil z rezultatom referenduma, po katerem je po neuradnih podatkih dobrih 72 odstotkov volilcev zavrnilo uveljavitev novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ministrica je prepričana, da so glede na nizko referendumsko udeležbo pravi poraženci predlagatelji referenduma, to so Slovenska demokratska stranka, Slovenska nacionalna stranka in nepovezani poslanec Andrej Magajna. Širca dodaja, da so predlagatelji, citiramo, "izkoristili institut referenduma za izrekanje o nečem, o čemer se volivci nočejo izrekati."

Pred jutrišnjim državnozborskim glasovanjem o pokojninski reformi so koalicijski partnerji skušali doseči kompromis o reformnem zakonu, kar pa jim ni uspelo. Predsednik Desus-a Karl Erjavec je namreč spet odločno zatrdil, da ga njegova stranka ne bo podprla. Poslanka Zares-a Cveta Zalokar Oražem vseeno meni, da obstajajo minimalne možnosti za izglasovanje zakona:



Razširjeni vrh koalicije se je dotaknil tudi jare kače v podobi pogodbe o nakupu vojaških osemkolesnikov oziroma patrij. Dosežki sestanka so enaki dosežkom glede pokojninske reforme, torej nični.



Ob pol osmih zvečer bo v predavalnici 18 na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekala javna debata z naslovom »Slovenski vojaki naj zapustijo Afganistan«. Nizanje argumentov in protiargumentov organizira „Zavod za kulturo dialoga Za in proti“ v sodelovanju z „British Council“ in oddelkom za angleščino na filofaksu, zato bo debata potekala v angleščini. Dodatne podrobnosti nam je predstavila direktorica Zavoda za kulturo dialoga Bojana Skrt:



OFF sta pripravila Luka T. in Tadej.