NAPOVEDNIK

Avstrijski trgovci si po objavljeni anketi inštituta za raziskavo, ki jo je naročila Erste Bank, lahko manejo roke. Raziskava namreč kaže, da bodo naši severni sosedi za božična darila zapravili okoli 2,5 milijarde evrov. To pomeni, da bo posameznik v Avstriji samo za darila v povprečju odštel 390 evrov, kar je več kot lani, ko so bili za darila Avstrijci odšteti 364 evrov. V te statistike niso vštete gostinske storitve, bodo pa lastniki gostiln in lokalov prišli lepo na svoj račun v veselem decembru tudi na račun turistov, ki si v tem času radi ogledujejo Dunaj. Ta velja za eno lepše okrašenih mest v Evropi.

Raziskava je še pokazala, da se Avstrijci izogibajo prekoračitvam na bančnem računu in obročnemu odplačevanju. Tako se jih večina zanaša na svoje prihranke, tisti z rednimi službami in vestnimi delodajalci pa lahko darila kupujejo tudi z božičnicami. Seveda pa trgovci nikoli niso popolnoma zadovoljni z izkupičkom, ker vedno predvidevajo, da bi potrošniki lahko zapravili še več za božična darila, kar je pospešeno kampanjo za zapravljanje ob decembrskih praznikih potisnilo že tja v konec novembra. Oziroma, če lahko Avstrijci zapravijo 2,5 milijarde evrov za božična darila, ni hudič, da ne bi mogli zapraviti tudi treh milijard evrov.

Berete OFF program Radia Študent, ki ni naklonjen zapravljanju in dragim darilom v prazničnih časih.

OFF PROGRAM

Italijanski premier Silvio Berlusconi je dobil zaupnico tako v senatu kot v poslanski zbornici. Zaupnica v senatu je bila pričakovana. Tam je za glasovalo 162 senatorjev, proti pa 135. Težje je bilo napovedati, kakšen bo rezultat v poslanski zbornici, kjer je Berlusconi k podpori pozval opozicijske krščanske demokrate, saj mu je nekdanji politični zaveznik Gianfranco Fini podporo odrekel. V poslanski zbornici je za zaupnico Berlusconiju glasovalo 314 poslancev, 311 pa jih je bilo proti. Več o glasovanju pa v Kroff-u.

Delavci v Atenah ponovno stavkajo, tokrat zaradi novih vladnih ukrepov, ki predvidevajo novo znižanje plač in premestitve zaposlenih v javnem sektorju. Javni promet je obstal in ker so prebivalci prisiljeni uporabljati svoje avtomobile in taksije, nastajajo veliki prometni zastoji. Stavka ni ohromila le cestnega prometa, ampak tudi letalskega, saj so na tleh ostala vsa letala. Grški parlament naj bi ukrepe, zaradi katerih javni delavci stavkajo, sprejel zvečer. Vlada pojasnjuje, da mora sprejeti varčevalne ukrepe, če želi Grčija dobiti pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti 110 milijard evrov.

Amnesty International je obsodil Libijo in Evropsko unijo zaradi sodelovanja pri preprečevanju afriškim migrantom prečkanja iz Severne Afrike v Evropo. V organizaciji poudarjajo, da Libija zadržuje ilegalne migrante v nehumanih razmerah, pri čemer so podvrženi mučenju in ponižanju. Evropska unija je pred kratkim podpisala pogodbo z Libijo, po kateri je tej afriški državi plačala 50 milijonov evrov za sodelovanje pri zajezitvi migrantov. Tako Libija med drugim po svojih obalah patruljira z ladjami, ki jih je brez plačila dobila od Italije. Eden od migrantov je za Amnesty International povedal, da je bolje umreti na morju, kot pa biti vrnjen v Libijo.

V senatu Združenih držav Amerike je davčni zakon zlahka šel čez prvo oviro. Gre za kompromis med predsednikom Amerike Barackom Obamo in republikanci glede podaljšanja davčnih olajšav v zameno za podaljšanje plačevanja podpore za brezposelnost. Tako je senat s 83imi glasovi za in 15imi proti zakonski predlog uvrstil na glasovanje, Obama pa je pri tem izrazil prepričanje, da lahko demokrati in republikanci sodelujejo v korist gospodarstva in Američanov. Pravi preizkus predloga bo v predstavniškem domu, kjer so že potrdili podaljšanje davčnih olajšav sprejetih leta 2001 in 2003 za tiste Američane, ki ne zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto. Dogovor Obame z republikanci pa predvideva podaljšanje olajšav tudi za milijonarje, milijarderje in supermilijarderje, kar je pri demokratih v predstavniškem domu vzbudilo precej nezadovoljstva.

Kot smo poročali že v jutranjih novicah, je umrl ameriški diplomat Richard Holbrook. Smrt ga je ujela na položaju posebnega predstavnika Združenih držav Amerike za Afganistan in Pakistan, sicer pa je bil najbolj znan zaradi vloge pri Daytonskem sporazumu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini. Ironično pri tem je, da je umrl ravno na predvečer 15. obletnice podpisa omenjenega sporazuma v Parizu. Ameriška administracija ga seveda hvali kot velikana ameriške diplomacije, izključno zaradi njegove dobrote in sposobnosti pri mediacijah v raznih konfliktih pa naj bi danes na svetu živeli milijoni ljudi, ki bi drugače umrli. Pustimo ob strani hvalnice mrtvim in poslušajmo, kako gledajo na Holbrooka v Bosni. Govorili smo z novinarko sarajevskega dnevnika Oslobođenje, Gordano Katano:



Nekateri srbski poznavalci njegovega dela na Balkanu pa izpostavljajo, da v konfliktu med Srbi in Albanci na Kosovu konec devetdesetih let ni toliko iskal mirne rešitve konflikta, kot je zastopal interese Združenih držav, kar se je posledično prevedlo v odcepitev Kosova in dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost v regiji.

Načelnik južnokorejske vojske, general Hwang Eui Don, je kljub napetostim s Severno Korejo odstopil s položaja. Uradno je to storil zaradi nepremičninskega škandala, saj naj bi se znašel med visokimi zaslužkarji pri nekem nepremičninskem poslu. Tako je po besedah neimenovanega predstavnika južnokorejskega obrambnega ministrstva Hwang ponudil odstop, potem ko so se v medijih pojavila poročila o njegovih investicijah v nepremičnine, saj je presodil, da bi bilo neprimerno, da ostane na položaju v času, ko je treba reformirati vojsko. Odstop Hwanga je nov udarec za Seul po obstreljevanju s Severno Korejo 23. novembra. Takrat je zaradi mlačnega odziva južnokorejske vojske odstopil obrambni minister Kim Tae Young.

Nekdanji pripadnik tamilskih tigrov Vinayagamoorty Muralitharan, znan kot polkovnik Karuna Amman, je pričal pred državno komisijo, ki raziskuje podrobnosti dolgoletne vojne v Šri Lanki. Dejal je, da so njegovi tovariši pred dvajsetimi leti ubili več kot 600 policistov na vzhodu države. Gre za območje, ki ga je on v imenu tamilskih tigrov kontroliral, vendar pa takrat po lastnih besedah tam ni bil prisoten. Njegov prestop iz tamilskih tigrov na vladno stran pred šestimi leti naj bi pomembno pripomogel k lanskemu porazu te uporniške skupine. Karuna je sedaj podpredsednik vladajoče stranke, povedal pa je še, da se je tigrom pridružil kot najstnik in je bil v Indiji na usposabljanju za časa premierke Indire Gandhi. Tamilski tigri so kasneje umorili njenega sina, Rajiva, kar je Karuna označil za veliko napako, je pa dodal, da so v času njegovega vladanja indijske mirovne enote na Šri Lanki ubile veliko Tamilcev in posiljevale ženske.

V parlamentu poteka tretje branje predloga pokojninske reforme, za katero se zavzemajo Socialni demokrati, Liberalna demokracija in stranka Zares. Poslanske skupine poudarjajo nujnost sprememb, vendar se v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke in Nacionalne stranke ne strinjajo s predlaganim načinom. V poslanski skupini Desus podporo še vedno pogojujejo s polovičnim usklajevanjem pokojnin v letu 2011, Slovenska ljudska stranka pa podporo pogojuje z vključitvijo njihovega dopolnila v reformo, po katerem bi prejemniki državne pokojnine to še naprej prejemali. Nepovezani poslanec Franc Žnidaršič meni, da je v zakonodajnem postopku prišlo do izboljšanja besedila, a po njegovem malusi ostajajo strogi, bonusi pa razmeroma skromni. Kljub temu naj bi v njegovi poslanski skupini, ki jo sestavljata še Andrej Magajna in Vili Rezman, »večinsko dali podporo zakonu«. Žnidaršiča smo prosili, da za nas pokomentira stališče njegove poslanske skupine:



Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj se je odzval na besede predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina. Slednji je dejal, da ima Štrukelj za cilj ukinitev majhnih sindikatov, kot sta veterinarski in zdravniški. Branimi Štrukelj na besede Kuštrina odgovarja sledeče:



Kje pa po mnenju Štruklja tiči slabost deljenja javnega sektorja na majhne sindikate:



Slovensko predstavništvo British Councila je včeraj zvečer v sodelovanju z »Zavodom Za in Proti« v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani organiziralo kritično debato o udeležbi slovenskih vojakov v Afganistanski misiji. Univerzitetne debatne ekipe so se pomerile v britanskem parlamentarnem debatnem formatu, opazovala pa sta jih ameriški veleposlanik Joseph Mussomelli in njegov britanski kolega Andrew Paige. Ekipe so sicer predstavile bogato znanje političnih fraz v angleškem jeziku, vendar je bila kritičnost njihovih stališč omejena na debato med stališčem opozicije, ki meni, da Afganistana ne smemo puščati v zmešnjavi, katero smo ustvarili sami, ter stališčem vlade, ki je trdila, da je naših vojakov na misiji le devetdeset, zato se naša odsotnost v tej izgubljeni vojni ne bi smela poznati.

Po debati smo ameriškega ambasadorja Mussomellija vprašali, ali so v začetku vojne koalicijske sile računale, da bo gospodarje vojne ceneje podkupiti kakor vojaško poraziti:



Mussomellija smo vprašali, ali se mu ne zdi: