Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU Poročilo - Darko Suvin (1848 bralcev)
Torek, 14. 12. 2010
DPU



Poročilo s predavanja DPU, 9. decembra 2010

 

Prejšnji četrtek je na DPU predaval Darko Suvin, znani literarni teoretik, rojen v Zagrebu, ki je večino svoje kariere preživel in predelal v ZDA, Kanadi in Italiji. Njegovo tokratno predavanje je bilo bližje temi letošnjega letnika DPU - razredni boj po razrednem boju - kot njegovim siceršnjim interesom, ki so Brecht, znanstvena fantastika in epistemologija odrešitve.

Teme razrednega boja se je Suvin lotil s pomočjo zgodovinske analize razredne strukture SFRJ v letih 1945 - 1975. Iz analize je spustil zadnjih 25 let zgodovine SFRJ, saj po predavateljevih besedah to obdobje nima teoretske vrednosti, je le obdobje obžalovanja vredne politične dekadence in nasilja. Osnovni namen predavanja je bilo pokazati na tako obstoj razredov kot razrednega boja v socialistični Jugoslaviji. Tega se je Suvin lotil s pomočjo statističnih podatkov, ki kažejo, da je bila razredna struktura Jugoslavije precej raznolika. Poleg klasičnih industrijskih delavcev, ki jih je bilo neposredno po vojni še bolj malo, a je njihovo število vsako leto naraslo, so obstajali še kmetje, meščanska inteligenca (profesorji, pravniki, zdravniki), tehnična inteligenca (inženirji, menedžerji), profesionalni politiki in direktorji ter tako imenovani podproletariat - ljudje, ki so delali v coni sive ekonomije, gastarbajterji-povratniki, prekupčevalci, tihotapci, »privatniki«, mali lopovi in velik delež žensk, ki so delale doma oziroma v neformalnem zasebnem sektorju.

Nekoliko bližji pogled pokaže, da v Jugoslaviji niso obstajali le razredi, temveč tudi razredni boj. Omenjene družbene skupine med seboj niso živele v mirnem sožitju, temveč je med njimi prihajalo do protislovij in konfliktov. Kmetje pogosto niso bili navdušeni nad kolektivizacijo in mehanizacijo podeželja; delavci so bili pogosto resignirani in cinični do sistema samoupravljanja ter so javnim uslužbencem zavidali višje plače in družbeni ugled; podproletariat se je boril za preživetje v časih, ko naj bi obstajala polna zaposlenost in socializem po meri človeka. Poleg tega se je po Suvinovem mnenju iz profesionalnih politikov in direktorjev izoblikoval poseben razred, ki ga, da bi se izognil težavam in dvoumnostim, ki spremljajo poimenovanji birokratski in tehnokratski razred, imenuje politokracija. Posebnost politokracije kot socialističnega vladajočega razreda - za razliko od buržoazije kot kapitalističnega - je, da vlada, kot namiguje že njeno ime, s pomočjo politike, kar implicira tudi državno obvladovanje ekonomije.

A stvari niso bile tako enostranske in enostavne: v mnogih obdobjih je jugoslovansko samoupravljanje predstavljalo iskren poskus odmakniti se od sovjetskega modela dirigiranega planskega gospodarstva in dati več moči odločanja delavcem. Pogosto je tudi predstavljalo način, kako se rešiti iz kriznih obdobij ali doseči produktivnost, ki bi bila primerljiva s produktivnostjo razvitega Zahoda. A dokler je obstajalo protislovje med samoupravljanjem in decentralizacijo na točki produkcije in centralistično, avtoritarno ZKJ po Suvinovem mnenju samoupravljanje ni moglo postati osnovno načelo gospodarskega in političnega življenja v Jugoslaviji, temveč so samoupravni eksperimenti vodili le v vse večjo razdeljenost in težnje po odcepitvi, ki so na koncu uničile državo. Pri tem je bilo za Suvina ključno, da socialistični politiki in družboslovci sami niso znali prepoznati realnosti razredne strukture in razrednih protislovij v Jugoslaviji ter so trdovratno zanikali obstoj razredov ali razrednega boja v Jugoslaviji ter tako ostali brez osnovnega teoretskega orodja za produktivno rešitev težav, s katerimi se je soočal samoupravni sistem.

V četrtek, 16. decembra, bo na DPU o financializiciji gospodinjstev s pomočjo Marxa in Minskega predaval Mislav Žitko, absolvent kroatistike in filozofije iz Zagreba.

Poročilo je spisal Primož Krašovec.

 



Komentarji
komentiraj >>