OFF NAPOVEDNIK

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je še eden od politikov, ki je prihod prazničnih časov izrabil za bizarno gesto. Kot ljubitelj pesmi v japonskem slogu haiku, je Evropejcem voščil s pesmico, ki jo je napisal sam in se glasi: "Mir in sreča / Od božiča do novega leta / Z upanjem na upanje". Stereotipnost prvih dveh verzov popolnoma prekaša zadnji z upanjem na upanje. Predvsem njegov realistični pesimizem, da smo lahko zadovoljni danes že, če lahko upamo na upanje nekje v prihodnosti. Pa tudi drugi verz ni tako slab, vsaj šest dni v letu miru in sreča, potek pa spet vse po starem naprej.

Van Rompuy piše haikuje šele od leta 2004 in verjetno še ni prekaljen maček v tej veščini, vsaj po voščilni pesmici sodeč. Je pa že izdal svojo zbirko in japonski premier Naoto Kan si ni mogel pomagati, da ne bi na nedavnem obisku v Bruslju s sabo imel tudi izvoda Van Rompuyeve pesniške zbirke. To pa zato, da ga je lahko dal v podpis predsedniku Evropskega sveta in je bil s tem seveda zelo počaščen.

Berete Van Rompuyevi voščilnici posmehujoč se OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Grški parlament je z večino glasov podprl varčevalno naravnan proračun za leto 2011, za katerega je glasovalo 156 poslancev vladajočih socialistov, proti pa je bilo 142 opozicijskih poslancev. Proračun med drugim vključuje znižanje plač javnih uslužbencev, zvišanje davkov ter krčenje izdatkov za zdravstvo in pravic delavcev. Glasovanje je bilo vezano tudi na zaupnico vladi premiera Georgeja Papandreuja, ki je dejal, da nepriljubljeni varčevalni ukrepi vendarle delujejo in da se bo Grčija leta 2012 vrnila na pot gospodarske rasti. Varčevalni ukrepi so seveda pogoj za Atene za pridobitev 110 milijard vrednega posojila od držav v območju evra v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom. Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov.

Ameriški senat je z 71-imi glasovi za in 26-imi proti ratificiral sporazum o zmanjšanju jedrske oborožitve Start, ki ga je aprila letos v Pragi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim podpisal njegov ameriški kolega Barack Obama. Sporazum od Rusije in Združenih držav Amerike zahteva, da nimata več kot 1550 strateških jedrskih konic, med katere sodijo tudi tiste konice, nameščene na raketah z dolgim dometom, s katerimi lahko državi obstreljujeta druga drugo kar z domačega ozemlja.

Ratifikacijo sporazuma je pozdravil tudi Medvedjev, ob tem pa je izrazil upanje, da bo to kmalu storil tudi ruski parlament. Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Boris Grizlov je izjavil, da bi Duma Start lahko ratificirala že jutri, v kolikor pogoji v resoluciji ameriškega senata ne vplivajo na osnovno besedilo sporazuma.

Vrhovno sodišče v Melbournu je tri avstralske državljane somalijskega oziroma libanonskega rodu spoznalo za krive načrtovanja napada na vojaško oporišče v Sydneyju. Nayef El Sayed, Saney Edow Aweysa in Wissam Mahmoud Fattal naj bi bili povezani z uporniškimi islamisti v Somaliji, grozi pa jim dosmrtna ječa. Trojica je med februarjem in avgustom leta 2009 načrtovala napad na vojaško oporišče Holsworthy Barracks na obrobju Sydneyja z avtomatskim orožjem. Njihov cilj je bil ubiti čim več vojakov, vendar je policija načrt odkrila in napad preprečila.

Nekdanji argentinski diktator Jorge Videla je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi zločinov proti človeštvu. Sodišče ga je obsodilo umora 31 ujetnikov po vojaške udaru v Argentini. Pod njegovo vladavino med leti 1976 in 1983 naj bi po podatkih človekoljubnih organizacij izginilo okoli 30.000 ljudi. Sicer je bil Videla obsojen že leta 1985, a je bil pet let kasneje pomiloščen, ko je takratni predsednik Carlos Menem razglasil amnestijo, ki jo je vrhovno sodišče preklicalo leta 2007. Ob Videli je bilo na dosmrtne ječe obsojenih še več kot 20 nekdanjih vojaških in policijskih uradnikov.

Velika večina poslancev v kenijskem parlamentu je glasovala za odstopitev Kenije od pogodbe, ki je ustanovila Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Do te poteze je prišlo teden po tem, ko je tožilec v Haagu obtožil šest Kenijcev, da so odgovorni za povolilno nasilje leta 2007, v katerem je življenje izgubilo okoli 1.200 ljudi, 500.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Nasilje je prenehalo, ko sta predsedniška kandidata Mwai Kibaki in Raila Odinga dosegla dogovor o delitvi moči. Kibaki je ostal predsednik, Odinga pa je postal premier. Sicer so se ob podpisu mirovne pogodbe strinjali, da bodo snovalci povolilnega nasilja odgovarjali pred sodiščem v Keniji ali v Haagu. Parlament nima direktnega vpliva pri odstopu Kenije od pogodbe z Mednarodnim kazenskim sodiščem, je pa vladi poslal jasno navodilo, naj to stori.

Državni zbor se je seznanil z odstopom ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Henrika Gjerkeša. To pomeni, da Gjerkeš do imenovanja novega ministra oziroma ministrice opravlja le še tekoče posle. Gjerkeš je premierju Borutu Pahorju odstop ponudil v torek, ko so ga policisti pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. DeSUS, v čigar kvoto sodi to ministrsko mesto, je Pahorja že seznanila s kandidatko za njegovo naslednico. Gre za sekretarko v službi vlade za regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan.

Preiskovalna komisija Državnega zbora za sporne menedžerske prevzeme, ki jo vodi poslanec stranke Zares Lojze Posedel, je predlagala razširitev obsega preiskave. Tako bi lahko pregledali posojila tudi drugih bank, ne le Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor. Komisija je bila ustanovljena, da bi ugotovili politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri financiranju menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti. Komisija razširitev predlaga zaradi aktualnih informacij o delovanju drugih bank na območju Slovenije, Hrvaške in okoliških držav. Več o predlogu razširitve nam po povedal Posedel:



Ali Posedel pričakuje sodelovanje bank v privatni lasti in kakšne vzvode imajo na volje, če banke ne bi hotele sodelovati:



Državni zbor je zaključil razpravo o stanju v pravosodju, ki so jo zahtevali poslanci Slovenske demokratske stranke, Slovenske nacionalne stranke ter Andrej Magajna iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Sklicatelji razprave opozarjajo na kritično stanje v pravosodju, medtem ko v koaliciji pravijo, da seja ni dosegla svojega namena, saj naj ne bi prinesla nobenih konkretnih rešitev. O tem, kaj sklicatelje v pravosodju moti, nam bo povedal poslanec Slovenskih demokratov Vinko Gorenak:



Kakšne ustavne in zakonske spremembe bi bile po mnenju Gorenaka na tem področju potrebne:



Poslanci so z 49-imi glasovi za in 30-imi proti po odložilnem vetu državnega sveta ponovno potrdili pokojninsko reformo. Tako kot pri sprejetju zakona sredi decembra so bili proti poslanci Desusa, Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke, za zakon pa so poleg levega trojčka glasovali še poslanci opozicijske Slovenske ljudske stranke. Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik nam je povedal, zakaj so zakon podprli: