OFF PROGRAM

Dragi nergači in nergačke, končno se je pojavila novica, ob kateri bodo vaši nergavi kljunčki prenehali z neodgovornim zabavljanjem na račun kriznih časov. Še več, če že priznavate kompleksnost situacije, pa ste vsaj do zdaj zagotovo vihali nosove nad domnevno privilegiranimi posamezniki in organizacijami, ki jim tudi neodgovorno zadolževanje ni moglo do živega. Nič več.

V likvidnostnih težavah se je znašla tudi največja opozicijska stranka Slovenska demokratska stranka, poroča brezplačnik Žurnal24. In to ne v kakršnih koli finančnih težavah, temveč v težavah zaradi prekomernega zadolževanja. Zaradi 1,8 milijona težkega nakupa vile na Trstenjakovi ulici v Ljubljani, kamor se je pred dvema letoma preselil sedež stranke, je morala Slovenska demokratska stranka najeti 1,35 milijona evrov posojila. Ker pa se je z rebalansom proračuna za slabih 15 tisoč evrov zmanjšal znesek, ki ga partija prejema iz državne malhe, so se pojavile težave z odplačevanjem dolga.

Svet stranke je zato posegel po menda tradicionalnem slovenskem protikriznem orožju – solidarnosti. Vsi strankini funkcionarji od lokalne do državne ravni, vključno z evroposlanci, bodo morali v blagajno stranke prispevati polovico svoje plače, župani, občinski svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti pa polovico honorarjev oziroma sejnin. Zakaj namigujemo na solidarnost? Zato, ker naj bi za takšen predlog glasovalo vseh 155 članov strankinega sveta.

Berete OFF program Radia Študent, ki se nasmiha odločitvi Slovenske demokratske stranke. Ni važno, kdo plača, samo da se pije.

OFF PROGRAM

Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na božično kritiko papeža Benedikta XVI. alias Josepha Ratzingerja o pomanjkanju verske svobode v tej državi. Tiskovna predstavnica ministrstva je izrazila upanje, da bo Vatikan ustvaril pogoje za izboljšanje odnosov s konkretnimi dejanji in da bo priznal dejstvo, da na Kitajskem obstaja verska svoboda in da se razvija katolištvo. Kitajsko opozarjanje na konkretna dejanja se verjetno navezuje na dejstvo, da je Vatikan ena od redkih držav, ki priznava Tajvan, hkrati pa ne priznava kitajske državne katoliške cerkve, nad katero papež nima nadzora. Državi zato nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov vse od leta 1951.

Indijske civilnodružbene skupine in akademiki ter nepogrešljive Združene države Amerike so indijsko vlado pozvali k izpustitvi borca za človekove pravice in enega izmed vodilnih strokovnjakov na področju javnega zdravstva Binayaka Sena. Prejšnji petek je bil obsojen na dosmrtni zapor, ker naj bi pomagal maoističnim upornikom, ki delujejo v osrednjih in vzhodnih indijskih zveznih državah. Amnesty International trdi, da so bili med sodnim procesom kršeni mednarodni standardi, obremenilni dokazi pa naj bi bili ponarejeni. Doktor Sen je bil zaradi stikov z maoističnimi uporniki prvič aretiran že leta 2007, dve leti kasneje pa je bil proti plačilu varščine izpuščen na prostost. V svoji profesionalni karieri pediatra je deloval predvsem med revnimi staroselskimi skupnostmi v zvezni državi Čatisgarh, kjer se je tudi po njegovi zaslugi znižala smrtnost novorojenčkov in stopnja smrtnosti zaradi diareje in dehidracije. Oblastem je bil trn v peti zaradi opozarjanja na njihove zlorabe v boju proti maoistom in zaradi zaskrbljenosti nad naraščajočo neenakostjo v Indiji.

Nesrečna zgodba Iranke Sakineh Mohammadi Ashtiani, ki je bila zaradi prešuštva in pomoči pri umoru svojega moža obsojena na smrt s kamenjanjem, je dodobra znana svetovni javnosti. Manj znane pa so težave, s katerimi se spoprijemajo drugi, ki so vpleteni v ta primer. Oktobra sta bila v iranskem mestu Tabriz aretirana dva neimenovana nemška novinarja, ker naj bi brez ustreznih dovoljenj za novinarsko delo intervjuala sina obsojene Sakineh. Prejšnji mesec sta nato na državni televiziji »priznala«, da sta bila v intervjuju zavedena s strani nemškega aktivista. V teh dneh so iranske oblasti prvič dovolile, da ju v zaporu obiščejo njuni svojci, za kar se je zahvalilo tudi nemško zunanje ministrstvo, ki pa zatrjuje, da si bo še naprej prizadevalo za izpustitev obeh novinarjev.

V Tuniziji so protesti mladih izobražencev, ki ne morejo dobiti zaposlitve, dosegli glavno mesto Tunis. Okoli tisoč demonstrantov se zbira predvsem pred sedeži glavnih sindikatov, pri tem pa se spopadajo s policijo. Že v petek je bil v osrednjem tunizijskem mestu Menzel Bouzaiene ustreljen eden od protestnikov. Napetosti v tem mestu so se povečale na začetku meseca, ko je eden od mladih nezakonitih uličnih prodajalcev, ki mu je policija zasegla blago, izvedel poskus samovžiga. Posledični protesti so dosegli vrhunec, ko se je z električnim tokom ubil eden od mladih, ki mu je neuspešno iskanje dela prekipelo. Oblasti sedaj trdijo, da gre za izolirane izbruhe nasilja, ki jih izrablja opozicija. Minister za razvoj Mohamed Nouri Jouini je po obisku regije vseeno obljubil investicije v programe zaposlovanja. V Tuniziji sicer tudi zaradi državne represije le redko prihaja do protestov. Zadnji je največji v več kot desetletju.

Po obsodilni razsodbi moskovskega sodišča v primeru sojenja nekdanjemu naftnemu tajkunu Mihailu Hodorkovskemu so z Zahoda začele na Rusijo leteti kritike na delo ruskega pravosodja. Po mnenju zahodnih držav je ruski boj s korupcijo selektiven, tako da imajo prednost pri pregonu politični nasprotniki vlade. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je tako dejala, da obsodba sproža resne dvome v rusko pravno državo in da ima negativen učinek na ugled Rusije. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je izrazil zaskrbljenost glede poteka sojenja in dejal, da je to korak nazaj na poti modernizacije države. Rusija na kritike odgovarja - s kritiko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so pritiski na delo ruskih sodišč nesprejemljivi in dodal, citiramo: „Pričakujemo, da se bodo vsi brigali zase, tako doma kot v mednarodni skupnosti“.

Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar ocenjuje, da se na stranko Desus v koaliciji ne gre več zanesti, saj naj bi odpovedala pri ključnih zadevah. Izpostavil je predvsem glasovanje Desusa proti proračunu, zato meni, da ta stranka nima več kaj početi v vladi. Gantar je kritičen tudi do pogojevanja Desusa glede njihove kandidatke za ministrico za lokalno samoupravo, kjer ima premier po njegovem izključno pravico izbire. Če bo Desus še naprej ostal v koaliciji, bo imela ta težave s stabilnostjo, zato Gantar premierju Borutu Pahorju predlaga, da podpiše koalicijski sporazum z nepovezanimi poslanci in da ob posameznih projektih išče širšo parlamentarno podporo. Kaj o tem misli Franc Žnidaršič kot član skupine nepovezanih poslancev in nekdanji poslanec Desus-a?



Civilna iniciativa za ohranitev brežiške porodnišnice je direktorju tamkajšnje bolnišnice Draženu Levojeviću predala dvajset tisoč podpisov podpore, ki so jih zbrali v pičlih desetih dneh. Podpisov se v naslednjih dneh lahko nadejajo tudi zdravstveni minister Dorjan Marušič, predsednik države Danilo Türk in predsednik državnozborskega odbora za zdravstvo Ljubo Germič. V iniciativi so povedali, da želijo z akcijo odgovorne opozoriti na izredno pomembnost ohranitve »hrama življenja« za Posavje. Tamkajšnji prebivalci si namreč ne predstavljajo, da bi ob težjih porodih in nujnih primerih tovrstne usluge iskali v precej oddaljenih porodnišnicah izven njihovega območja. Nerazumljivo naj bi bilo tudi, da so na ministrstvu za zdravje začeli o racionalizaciji govoriti pri tistih zdravstvenih pravicah, pri katerih bi morali dodatno vlagati. Spomnimo, da predlog reorganizacije slovenske porodniške dejavnosti predvideva združevanje brežiške porodnišnice z novomeško.

Interesno združenje za vodilne industrijske rastline Izvir je predstavilo ovire, s katerimi se srečujejo pri pridelavi, predelavi in trženju navadne konoplje zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Tega naj bi sprejeli po skrajšanem postopku in očitno ob pomanjkljivem vedenju državnih organov o tem področju. Govorili smo s predsednikom združenja Izvir Dejanom Rengeo:



OFF je pripravil Tadej.