Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LETO PADAJOČIH MASK (2221 bralcev)
Sreda, 29. 12. 2010
tomazza



Ne gre drugače, pravkar iztekajoče se koledarsko leto nam bo ostalo v spominu predvsem kot čas, v katerem je politika v domači Republiki izgubila maske, oziroma dobila svoj pravi obraz. Maska je sicer prosto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika nekaj, kar prikriva, zakriva pravi videz oziroma podobo česa. Je skratka krinka. Kljub temu da smo to kakopak vedeli že prej, pa je po bilanci leta 2010 nepreklicno jasno kar nekaj stvari, ki kljub potekajočim proslavam 20. obletnice od plebiscitarne odločitve za suvereno in samostojno državo, same zase pričajo, da ta še zdaleč ni ne suverena in ne samostojna, in to ne glede na maske, s katerimi svoje bistvo zakrije vsakokratna politična koalicija pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti.

Za vse domače demokratične iluzioniste je bilo tako gotovo da najusodnejše spoznanje leta, da kljub silnim upom, katere se je polagalo v ponovni prevzem oblasti samooklicanih levih političnih sil, med sedanjo vlado Boruta Pahorja in prejšnjo vlado Janeza Janše pravzaprav ni bistvene razlike. Tako sedanja kot prejšnja koalicija in vlada sta se namreč izkazala predvsem v tem, da enako uspešno in učinkovito izvajata navodila in ukaze, kot jih narekujejo finančni gospodarji sveta. Tako imenovane proračunske proti-krizne ukrepe, za katere je po nareku iz Bruslja, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, poskrbela aktualna in zgolj samooklicano leva koalicija in vlada, bi namreč izvajala katerakoli že vlada, ki bi jo bilo moč sestaviti iz obstoječih kombinacij političnih sil na Slovenskem.

Temu je sicer predvsem tako, ker je bila Slovenija z vpeljavo skupnega evropskega mehanizma za reševanje skupne denarne evro-valute, ob še zadnji atribut suverenosti, to je samostojnega določanja monetarne politike. Oziroma povedano še bolj preprosto, tudi z denarjem, ki ga s plačevanjem davkov v proračun prispevamo vsi prebivalci Slovenije, po letu 2010 ne bo več suvereno in samostojno razpolagala nobena koalicija in vlada. Zato se tudi v domovini predvsem varčuje. Toda, in v tem v širši evropski domovini nismo prav nobena izjema, pač ne na račun najbogatejših slojev, pa čeprav še naprej ostaja nejasno, kako so se sploh lahko tako obogatili. Prva žrtev varčevalnih ukrepov zoper gospodarsko recesijo namreč so v tej državi in družbi že tako ali tako socialno najšibkejši sloji.

Zato tudi ta samooklicano leva koalicija in vlada varčuje predvsem na področju kulture, socialnih transferjev, pokojnin in parlamentarni politiki na oblasti direktno podrejenega javnega sektorja. V prihodnje bo manj tudi za narodovo telo vsesplošno dobrih in razvojnih investicij. Da bodo v prvih bojnih vrstah proti politiki te koalicije in vlade že na polovici njenega prvega mandata prav upokojenci, sindikati, dijaki in študentje ter še da bo njena splošna javnomnenjska podpora tako zelo rekordno nizka, je bilo ob nastopu njenega mandata skorajda nepredstavljivo.

K tako nizkemu ugledu aktualne koalicije in vlade pa je prispevalo kar nekaj reči. Gotovo tudi wikileaksovo razkritje nič več tajnih ameriških diplomatskih depeš, po katerem bi za 20 minut fotoshootinga z ameriškim predsednikom Obamo, Borut Pahor spremenil domačo zakonodajo in v okrilje domačega pravosodnega sistema vzel vsaj enega sovražnega bojevnika, ki so po nalogu vojnih poglavarjev Bele hiše, a brez konkretnih sodnih obtožnic zaprti v Guantanamu na Kubi. Kaj takega sicer domača zakonodaja zaenkrat še pač niti ne omogoča. Toda zato jo lahko politika pri koritu zakonodajne in izvršne oblasti spremeni.

Da pa bi sicer prav tako v zameno za ta fotoshooting z Obamo, posel gradnje drugega bloka domačega jedrskega ponosa – Nuklearne elektrarne Krško dobila ameriška korporacija Westinghouse, pa domače zakonodaje javnih naročil za tovrstne večmilijonske posle niti ne bi bilo potrebno kaj ekstra spreminjati. Pahorjeva ponudba Beli hiši pač sama zase razgalja, kako to pri takih večmilijonskih poslih, financiranih iz javnega, torej proračunskega denarja, pravzaprav gre. Nenazadnje ni bilo kaj bistveno drugače tudi pri Patriji ali te dni pod vprašaj postavljenemu famoznemu bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj. Toda, če se že vsi na veliko vznemirjajo, kako bodo leto padajočih mask v rdečih številkah zaključila politična podjetja oziroma stranke SDS, SD, Zares in SLS, dejstvo, da bo v rdečih številkah leto zaključila tudi celotna država, nikogar pravzaprav več ne vznemirja.

Zadolževanje namreč ostaja gonilna rešilna sila kapitalističnega sistema, v kateremu že dolgo več ne gospodari politika pač pa bančniki. In ko za dodatno zadolževanje zmanjka posameznim prebivalcem, so na vrsti države, kar pa pomeni spet v njihove proračune prispevajoči davkoplačevalci. V dejstvu, da je potrebno rešiti zasebne banke kot gonilo kapitalističnega sistema, pa čeprav na račun najšibkejših prebivalcev je Borut Pahor enako nenačelen kot Janez Janša. Le da je glede na javnomnenjske raziskave trenutno v to prepričanih dvakrat več ljudi.

Zato bo letu padajočih mask, od katerega se naposled le poslovimo ta konec tedna, sledilo obdobje katarze. Spoznanja, da tudi domače strankarske politike pač nimamo zato, da bi iskala rešitve za konkretne in vsakdanje potrebe v tej državi živečih ljudi. Tako pravo vprašanje teh dni ni, ali Slovenija sploh potrebuje ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pač pa je edino pravo vprašanje zgolj to, ali bo vladi in koaliciji Boruta Pahorja nekako le uspelo prikrmariti do konca mandata. Kako, za kako ceno in komu vse na uslugo pa so ob tem povsem obrobna vprašanja. Toda tako to gre. V iztekajočem se letu 2010 so maske dokončno padle, prava podoba oziroma obraz stvari tudi v tej državi pa nam je vsak dan manj všeč. Toda tudi to je nekaj vredno. Žal pa je to vse, kar bomo kot dobro popotnico nesli v naslednje leto. Če že ne bo tej državi, pa naj bo srečno vsaj Vam.

ODPOVED: Tudi za sklepni N-euro moment leta 2010 sem s padlimi maskami politične suverenosti domače države v zobeh poskrbel Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>

Re: LETO PADAJOČIH MASK
benetke stario [03/01/2011]

http://www.youtube.com/watch?v=wI5_DWMHxgk&feature=related
odgovori >>