OFF NAPOVEDNIK
Nič novega ni, da neka firma iz bogatejše države preseli del ali kar ves svoj proizvodni obrat na območje s cenejšo delovno silo. Je pa nekaj novega, da država za osnovnošolsko izobrazbo izkorišča ekonomsko slabše situirana področja. Nekaj takega preizkuša Južna Koreja.
V 21ih šolah v večmilijonskem mestu Daegu je namreč 29 robotskih učiteljev, poimenovanih Engkey, začelo poučevati šoloobvezne najstnike. Omenjeni roboti so bele barve in jajčaste oblike, razvili pa so jih v korejskem inštitutu za znanost in tehnologijo. Visoki so približno en meter, na obraznem delu glave pa imajo televizijski zaslon, na katerem je prikazan obraz ženske. Te elektronske pritlikavce upravljajo učitelji, ki se nahajajo na Filipinih in so pripravljeni učiti za precej manj kot njihovi južnokorejski kolegi. Gre sicer za s strani vlade podprt pilotski program, ki je za zdaj še v fazi preizkušanja.
Učenje na daljavo z robotskim vmesnikom pa naj ne bi bilo dobrodošlo zgolj iz finančnih razlogov, ampak bi z njim zagotovili tuje učitelje angleščine tudi v odročnih koncih države. Poleg tega pa bi morebitna uvedba tovrstnih robotov v šole, ki naj sicer vsaj v prvi fazi ne bi nadomestili, temveč le dopolnili prave učitelje, pomagala razvoju industrije robotov v Južni Koreji.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ga zaenkrat še pripravljajo samo ljudje.
OFF PROGRAM
Bombnim napadom v Afganistanu ni videti konca. V eksploziji ob cesti postavljene bombe, ki je odjeknila v provinci Helmand na jugu države, je tako danes umrlo 14 civilistov, med njimi tudi ženske in otroci, še štirje so bili ranjeni. Po navedbah afganistanskih oblasti naj bi bil napad delo talibanov. Do eksplozije je prišlo v bližini minibusa na zelo prometnem križišču na cesti v okrožju Nahr e Saraj.
Nekdanji izraelski predsednik Moše Kacav bo v zaporu preživel najmanj osem let. Sodišče v Tel Avivu ga je namreč spoznalo za krivega dvakratnega posilstva. Obtožen je bil tudi spolnega nadlegovanja ene od svojih uslužbenk, nespodobnih dejanj, nadlegovanja prič in oviranja pravnega postopka, sodba za omenjena kazniva dejanja pa bo znana v prihodnosti. Z obsodbo se sicer zaključuje štiri leta trajajoč sodni proces, zaradi katerega je nekdanji izraelski predsednik Kacav zaradi suma spolnega nadlegovanja leta 2007 odstopil s položaja, nasledil pa ga je Šimon Peres.
Hollywoodski filmski koncern Listen Production naj bi prihodnje leto začel snemati film o fojbah, pri katerem naj bi sodelovali tržaški nacionalisti. Okvirni scenarij za film bodo predstavili desetega februarja prihodnje leto, prav na dan, ko se Italija uradno spominja žrtev fojb in tistih Italijanov, ki so po vojni zapustili Istro, Reko in Dalmacijo, v kinodvorane pa naj bi prišel v začetku leta 2013. Po navedbah Primorskega dnevnika bodo film snemali v Združenih državah Amerike, Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, dogodki v filmu pa naj bi se nanašali na medvojna in povojna leta. Pri snemanju naj bi sodelovalo 50 igralcev in okoli tisoč statistov. Zbrano gradivo za film naj bi tudi predstavili na razstavi o fojbah, ki bo na ogled v Los Angelesu.
Več o namerah in dogajanju v Združenih država Amerike nam bo povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček:
Za radikalni konec leta pa so poskrbeli proizvajalci domačih eksplozivnih teles. Pred grškim veleposlaništvom v Buenos Airesu je namreč danes zjutraj eksplodirala bomba. Eksplozija je povzročila gmotno škodo, poškodovanih pa ni bilo. Do nje je prišlo le nekaj ur po eksploziji bombe pred sodiščem v Atenah, v kateri prav tako ni bilo ranjenih. Naj spomnimo, da bombni napadi na veleposlaništva v zadnjem času niso redkost. Tako sta pred tednom dni eksplodirala paketa bombi na čilskem in švicarskem veleposlaništvu v Rimu, pri čemer sta bili poškodovani dve osebi. Odgovornost za eksploziji je prevzela neka italijanska anarhistična skupina. Eksplozivno telo pa so v ponedeljek našli tudi pred grškim veleposlaništvom v Rimu, vendar je bila ta deaktivirana.
Organizacija Novinarji brez meja je objavila letno poročilo o stopnji nevarnosti novinarskega dela v letu 2010. Več nam je povedal glavni pariški urednik omenjene organizacije Gilles Lordet:
Ob vse mogočih pričakovanjih za leto 2011 so se znašle tudi napovedi britanskega ministrstva za delo in pokojnine, da bo približno petina sedanjega prebivalstva živela najmanj 100 let. Po ocenah naj bi bilo tako v Veliki Britaniji do leta 2066 najmanj 507.000 ljudi, starih 100 ali več let, vključno s 7700 ljudmi, starimi 110 ali več let. Tako bo po besedah ministra za delo Stevea Webba več kot milijon Britancev tretjino svojega življenja preživelo v pokoju. Webb seveda ni pozabil dodati, da bo zaradi takšnih pričakovanj pokojninska reforma v bližnji prihodnosti neizbežna.
Francoski časnik Le Figaro ob sklicevanju na neimenovane vire v Bruslju, ki naj bi bili blizu visoki zunanji predstavnici Evropske unije Catherine Ashton, piše, da bi lahko odpravili embargo na orožje za Kitajsko že v začetku prihodnjega leta. Embargo je bil uveden po pokolu na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989. Bruseljski vir omenja zaupno poročilo, ki je bilo predstavljeno 17. decembra na zadnjem vrhu Evropske unije, ki je označilo embargo za veliko oviro pri sodelovanju med Evropo in Kitajsko na področju varnosti in zunanje politike.
Sicer pa evropski voditelji na srečanju 27-ih zunanjih ministrov članic Unije septembra glede odprave embarga niso bili enotnega mnenja. Nekateri so zagovarjali idejo, da bi embargo odpravili pod nekaterimi pogoji, ki vključujejo izboljšanje odnosov s Tajvanom, amnestijo za aretirane v zvezi s pokolom na trgu Tiananmen ter časovni okvir za ratifikacijo konvencije o državljanskih in političnih pravicah.
Prijavo, ki jo je zoper odvetniško pisarno Čeferin v zvezi z zastopanjem Simone Dimic vložila Komisija za preprečevanje korupcije, je disciplinski tožilec Odvetniške zbornice Slovenije Mitja Jelenič Novak zavrgel. Predsednik komisije Goran Klemenčič je odvetniški družbi očital hudo kršitev dolžnosti pri opravljanju svojega poklica. Družba Čeferin je v začetku novembra prevzela zastopanje Dimičeve v postopku pred komisijo in ustavnim sodiščem, čeprav je bila takrat družba še vedno v zaupnem razmerju s protikorupcijsko komisijo, saj jo je zastopala v nekaj postopkih. Disciplinski tožilec je poudaril, da bi tovrstno kršitev lahko očitali odvetniku, ki bi v isti stvari zastopal nasprotno stranko oziroma bi zastopal stranko, ki je v sporu z njegovo, tudi če gre za drugo stvar. Česa takega pa po njegovi presoji v tem primeru ni bilo.
Ljubljansko okrožno sodišče je razsodilo, da mora država mariborski nadškofiji plačati nekaj več kot 93 tisoč evrov odškodnine z obrestmi, ker ta zaradi dolgega denacionalizacijskega postopka ni mogla uporabljati in upravljati gradu Betnava. Nadškofija je z razsodbo zadovoljna, čeprav je od države zahtevala kar 1,31 milijona evrov. Na odločitev sodišča se bo pritožilo pravobranilstvo, in sicer prav zaradi višine odmerjene odškodnine. Sprva je bil poleg države v vlogi toženega tudi nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, ki mu je nadškofija očitala namerno zavlačevanje in nasprotovanje vračilu gradu iz ideoloških razlogov. A tožbo proti njemu je novembra umaknila, zato je sodišče postopek proti njemu ustavilo.
Statistični urad Republike Slovenije je na konferenci ob izidu publikacije „Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji“ predstavil podatke o inflaciji v letu 2010, prve ocene o primanjkljaju in dolgu države v tretjem četrtletju tega leta in registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2011. Več o zadolženosti in primanjkljaju nam je povedal Andrej Flajs s Statističnega urada, ki pravi, da je tretje četrtletje prelomno:
Flajs pa nam je podal tudi oceno za prihodnost slovenskega primanjkljaja:
Da bo pa lažje vstopiti v novo koledarsko leto, poslušajmo še dobro novico o transakcijskem presežku slovenske države:
So pa na konferenci povedali še, da bo urad prihodnje leto popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj prvič izvedel registrsko. Glavne prednosti take izvedbe največjega statističnega raziskovanja so bistveno manjši stroški, razbremenitev prebivalcev dajanja podatkov, pogostejša izvedba v krajših časovnih intervalih in krajši čas za obdelavo podatkov. S tem pa se Slovenija pridružuje redkim evropskim državam, in sicer Danski, Finski, Nizozemski in Islandiji, ki so tak popis že izvedle, in namerava s tem prihraniti 12 milijonov evrov.