* Fenn O’Berg je legendarna laptop trojka, ki se je javnosti prvič predstavlila leta ’97 v avstrijski vasi oz. mestecu Nickelsdorf. V Nickelsdorfu se letno odvija festival avantgardne improvizirane glasbe in Fenn O’Berg so bili nenapovedano presenečenje tistega leta. Avantgardna improvizacija je sicer izredno spolzek termin, a vendar je jasno, da je tovrstna scena odprta za glasbene inovacije. Računalnik, ki je do tedaj veljal za izključno studijski inštrument, je trio prinesel na oder in uporabil namesto konvencionalnih zvočil. Takrat bojda dobro sprejet nastop pa je bil kasneje po svetu deležen zelo različnih odzivov.
Fenn O’Berg naj bi bili prvi, ki so prakso prenosnega račnalniškega muziciranja razširili izven eksperimentalnih krogov. Domnevam, da je za to še najbolj zaslužen Jim O’Rourke, saj je, za razliko od preostalih dveh članov, že takrat z eno nogo stal na precej popularnejših glasbenih tleh. O tem priča tudi legenda iz Rima, ki jo najdemo na njihovi založbi Editions Mego. Publika in organizator naj bi bili nad nastopom tako nezadovoljni, da je bil O’Rourke v narekovajih prisiljen zaigrati nekaj na akustično kitaro, preden je trio lahko zapustil dvorano. Tovrstni pripetljaji, čeprav ne tako eksplicitni, naj bi trojko spremljali na celotni turneji. Na drugi strani pa so seveda Fenn O’Berg prejeli tudi številne pozitivne kritike in pohvale in tako danes veljajo za pionirje laptop improvizacije.
Danes ima računalnik v improvizaciji prav posebno mesto saj ima nekaj očitnih in manj očitnih lastnosti, s katerimi se razlikuje od konvencionalnih inštrumentov. Če se zazremo v impro interakcijo, kjer se po mojem mnenju skriva vsa poanta improvizacije, ugotovimo, da gre za mrežo povezav, kjer v danem trenutku eno reagira na drugo. Na eni strani imamo svet fizične interakcije, kjer se komunikacija med zvočili odvija prek različnih fizičnih medijev, bodisi zraka, elektrike, magnetnega polja, roke, noge in še marsičesa drugega. Na drugi strani pa imamo v improvizaciji pogosto omenjano posebno vrsto povezanosti med glasbeniki, katere instant razlago bi še najlažje našli v kakšnem new age-arskem priročniku, a zaradi neokusnosti tega ne bomo storili. Tej mreži povezav pa z računalnikom dodamo še digitalni svet, čigar vloge v mrežnih sistemih prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati.
Ena izmed prednosti računalnika je na primer ta, da je zmožen analize signala v realnem času. Tako je zmožen mrežne interakcije ne le z drugimi računalniki, ampak praktično z vsakim zvokom. Poleg raznoraznih sprožanj in zvočnih procesiranj pod določenimi pogoji, se lahko z računalnikom na prav poseben način poslužujemo tudi spektralne improvizacije. V kolikor si zamislimo impro duet kitare in računalnika, nam lahko spektralna analiza zvoka na primer avtomatsko uglašuje razlišne sinusne oscilatorje. Lahko si zamislimo nekaj oscilatorjev, ki neprestano sledijo točno določenim harmoničnim frekvencam trenutnih kitarskegih tonov in se sprožijo v različnih kombinacijah šele v izzvenu kitarskega zvoka. To je seveda le eden iz morja primerov, kjer lahko z računalnikom posežemo v improvizacijo na popolnoma unikaten način.
Kako računalnik v svetu improvizacije izkorišča zasedba Fenn O’Berg mi ni jasno, a vendar se zdi, kot da se laptopi v njihovem nastopu uporabljajo v bolj klasičnem smislu. Torej računalnik kot naprava, ki je sposobna generirati in procesirati zvok in ne računalnik kot naprava, ki je sposobna neke napredne interakcije. V kolikor se motim, se seveda posipam s pepelom. Prav tako mi tudi ni znano, če trio uporablja kakšne alternativne kontrolerje, kar bi bilo vsekakor zanimivo vedeti. Sodeč po informacijah, ki sem jih uspel najti, izgleda da gre za klasični laptop “klikeraj” v kombinaciji s kitarskimi vpadi. Vsekakor pa Fenn O’Berg očitno izkoriščajo procesorsko moč današnjih računalnikov, kar se sliši v samem zvoku tako na studisjki kot danes predstavljani koncertni plošči. Semplanje mono materijala zavoljo tehnoloških omejitev, kar so po besedah Petra Rehberga počeli v preteklosti, je seveda le še preteklost.
Koncert Live in Japan, ki ga boste slišali v nadaljevanju oddaje, je bil posnet oktobra 2009. Izšel je v dveh delih, tako da si lahko privoščite vsak kos posebaj. Posnetki prihajajo iz Tokya, Kyota in Nagoye, slišali pa boste zvočne zapise iz prvih dveh mest. Pred vami so torej digitalna struženja Christiana Fennsza, Jima O’Rourka in Petra Rehberga.
pripravil Tadej Droljc
Komentarji
komentiraj >>