Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SREČA V POLDERJIH (2519 bralcev)
Ponedeljek, 3. 1. 2011
Marko Brecelj



Sinoči je bilo zvezdno, nad osončenim Klancem se razstira modrina, čez njo repki reaktivcev. Ponovoletn, dela prost ponedeljek sem odločen za deset eurov na sedem minut poročati o dogodkovnem suvanju. Z Arijano sva izvajala v Den Haagu in Roterdamu od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije odobren štiriletni mehkoteroristični program. Moralnopolitično sva podprla nekatere osebe in en legalen skvot in o tem nekoliko sproti poročala na www.dodogovor.org.

V ponedeljek popoldne sem dvesto metrov od samoniklega socialnega, kulturnega in tehničnega oporišča »De Vloek« v Sheveningnu ob Den Haagu s coklo zagazil v mehek in velik pasji drek. To je bila sreča, nadaljevala se je z mojim ne prekratkim kantavtorskim nastopom brez podnapisov. Učinek mojega petjaigranja na peščico trpežnih Niziozemcev je bil gotovo mehko terorističen, projekcije akcij so jim bile znosnejše, pokazal sem jim tudi Saše Markovića maske in ponudil žganico prepečenico, ki jo je prepekel Sašin oče. Največ sva se pogovarjala s politikom Petrom in mlado mamo Greto (njeno ime izgovarjajo Hrid). Videli se nismo sedem dolgih let. Od zadnjega obiska se jim je v možgane najbolj zapičil nastop takrat osemdeset let starega, danes pokojnega novosadskega umetnika Kiraly-ja. Klub, ki deluje sveže po urejenosti in tudi zaradi skrbnih ljudi, ki so v njem, sva obiskala v najboljšem trenutku. Nikomur nisva bila tri noči v nadlego, moja ropotija pred šankom ni motila zatišnih oskrbovalnih aktivnosti. Tako izjemno stanje se zgodi samo okrog Novega leta, ko se razidejo na praznovanja, tisti, ki pa ostanejo opravijo samo kakšna odlagana popravila (na primer razrezanje prevelikega hladilnika, ki mora na odpad).

Zvedela sva, da na Nizozemskem vlada manjšinska vlada s pomočjo rasistov, ki so v opoziciji in jih je dvajset odstotkov. Pripravljajo zakon po katerem bo skvotiranje (zasedanje) prostorov strogo prepovedano. Samo oporišče De Vloek (kletvica) so pred dvema letoma hotele oblasti eliminirati a so pripravili velike demonstracije in so lokalni odločevalci svojo namero opustili. Na lokalnih volitvah je Petrova stranka dobila 8000 glasov in s tem dva sedeža v občinskem svetu. Tudi dva svetnika pomembno krepita njihov položaj na najbolj zahodno v Atlanik zadrtem kopnu celine Evropa. Po Den Haagu in po velikem letoviškem mestu Sheveningen so v zadnjih letih začela delovati nova, mlada organizacijska jedra. Nastali so torej razsevki takozvanega raka v samozvano zdravem družbenem tkivu neoliberalnega kapitalnega. Vsekakor spremembe na bolje so, vendar so se zgodile v naraščajočem pritisku desno desnih sil, v trenutku, ko so sredstva namenjena kulturi polovica manjša od lanskih.

V pretesni kraljevini v kateri ima kraljica istega dne rojstni dank kot jaz so prešli z guldnov na evrote, ob menjavi pa so ugotovili, da je neznanokam izginile miljarde guldnov. V banke se pač niso vrnile. Naš stari znanec (še zmeraj mladi) Ron, ki je še vedno skupaj s Hrid se je domislil, da bi izginotje miljard guldnov izkoristil s fondacijo, ki so si jo ustanovili. Nisem razumel podrobnosti a miljon in pol vredno staro pivovarno bi radi kupili z izginulim denarjem; »Če ne poskusimo, nam gotovo ne bo uspelo!«, pravi. Že pred sedmimi leti je bilo na Nizozemskem opaziti zamiranje delovanja tistih organizacijskih središč, ki niso bila vsaj delno v lasti ali v stabilnem najemu nevladnih organizacij. Na pamet si upam trditi, da se je proces nadaljeval. Biti lastnik prostorov postaja razširjen sen skvoterjev in skvoterk. V Sloveniji so taki primeri, ko so organizacijski pobudniki tudi lastniki , še zelo redki, predvidevam pa, da bodo ti primeri prerasli v trend tudi pri nas. Petindvajset tisoč evrov, ki jih neustavna vedno bolj slavna Mestna občina Koper v tem trenutku vlaga v popolno prenovo elektrike v MKSMC za katerega nam ni treba plačevati najemnine, je iz nizozemske oddaljenosti videti pravljica. Mogoče smo res nekoliko opogumili tiste, ki smo jih srečali v treh dneh, gotovo pa sem se vrnil kar malo zamorjen od tam. Zdi se mi, da tam Sveta lastnina melje in briše subkulturo na načine, ki se nam v Sloveniji, v Pohorskem bataljonu zdijo nesprejemljivi. Dodatno so me v depresivnost rinile tudi avtoceste, križišča pri katerih se ne smeš zmotit, nepregledne velikosti urbanih naselij, puščoba ravninske pokrajine po kateri se pasejo ovce.

Ante Čikara, ki je nekoč pisal v zagrebškem časopisju glasbene kritike, zdaj pa je posrednik za sodna prevajanja in s soprogo psihologinjo vzgajata svoja otroka v niszozemska državljana, je povedal: »Ta dežela je bila pred petnajstimi leti čisto drugačna. Skoraj je ne morem prepoznati!«. Ljudje so še bolj odtujeni, socialni in ljudomili programi odmirajo. Vendar ne razmišlja o vrnitvi na Hrvaško kjer njegov oče spomeničar prvoborec preboleva hudo pljučnico. Kar za te razmere solidno zanesljivost mu daje občutek, da ima zagotovljeno zelo dolgočasno službo vsaj še eno leto. Res veseli ga le nakupovanje vinilk in njihova internetna prodaja.

V treh kratkih dneh sva srečala še: 1. Glasbenika Harrija den Hartoga, ki raznaša pošto, najavlja svoj prihod v Slovenijo junija, v Ameriki pa mu najbolj ugaja v Los Angelesu in na Miami Beachu. 2. Založnika in producenta Arturja Buenota, ki nama je zaupal edino obstoječo kopijo šestnajstmilimetrskega filma o mojem delu in Javni vaji iz konca osemdesetih. Ima lepo pisarno, ukvarja se tudi s pridelovanjem svoje zelenjave. 3. Tonskega mojstra Johana, ki si je z vsem kapitalom, ki ga je imel kupil veliko stanovanjsko ladjo na kateri zdaj prezeba daleč od Amsterdama v katerem bi morda mogel več zaslužiti.

V MKSMCju smo gledali Boga-režiserja Von Trierja najnovejši film »Antikrist«, Arijana si je, verjeli ali ne, iz Nizozemske nakazala plače za september, oktober in celo november! Upokojitvena komisija v Kopru je odločila Arijani dodeliti četrtinsko penzijo (dve uri na dan). Se bomo pritožili. Silvestrovali z iztovorom smo neobremenjujoče neorganizirano v MKSMC, preventivno štiridnevno kemoterapijo z alkoholom je moj organizem prenesel. V prtljažniku sedemnajst let mlade limuzine sem se pravkar spomnil, je poleg prašičjega mesa tudi zelje!

Hvala za pozornost in stopite čimprej v drek!



Komentarji
komentiraj >>