Sram naj nas bo! Tebe Boštjan Penko, direktor vladnega urada za preprečevanje korupcije, pa še posebej. Neizprosni Penko je namreč kriv, da bo velecenjena oseba diplomata Dimsija Rupsija ostala brez prijateljev. Rupel je namreč s solzami v očeh izjavil, da ga zaradi Penkovega blatenja prijatelji zbadajo. »My friend pick on me, where is the school teacher?!« Direktor vladnega urada za preprečevanje korupcije je šel v svojih obtoževanjih in izpostavljanju nepravilnosti v Ruplovem udejstvovanju v politični in civilni sferi tako daleč, da si je drznil izjaviti naslednje: »Državljan Rupel, ki Slovencem služi v funkciji zunanjega ministra, ne more biti nobena izjema.« Predrznost. Rupel je vendar nedotakljiv. On lahko v slovenskem in svetovem prostoru manevrira, kakor ga je volja. Nikar ubogi duši ne zatrimo ambicij po čisto svojem učiteljišču.
Rupsi, sedaj boš zvedel, kdo so tvoji pravi prijatelji. Sklicujoč se na cenene knjižice o prijateljstvu, lahko rečemo, da so prijatelji tisti osebki, ki so s tabo skoz in skoz. Taisti, ki so se s tabo radostili in rajali ob našem sprejetju v evropske in evro-atlanske integracije, bi ti morali sedaj brisati grenke solze. Zvestoba Dimitrijevih prijateljev pa je danes na ponovni preizkušnji. Hrvaški premier Ivica Račan je od izčrpanosti pristal v bolnišnici. Prav lahko bi za njegovo bolehanje krivili samega Rupla. Gotovo mu je on osebno s svojimi izpadi glede hrvaških ambicij o izključni ekonomski coni in kasnejši razglasitvi ribolovno-ekološke cone za nekaj let skrajšal življenje.
Poslušate samovšečnim zunanjim ministrom ostro nenaklonjeni Off info Radia študent!
Danes bo v našem državnem zboru pestro, in sklepajoč pa nazivu 'eventa' tudi delavno. Lepi Pahor je namreč sklical delovni posvet, na katerem naj bi zmozgali, ali je dopolnjen osnutek predloga zakona o sodelovanju med vlado in parlamentom kar se tiče Evropske unije pripravljen na avtograme vodij poslanskih skupin. Osnutku sicer manjkata še dve finesi. Ne ve se še, kdo lahko zahteva sklic plenarnega zasedanja parlamenta v primeru razpravljanja o evropskih zdrahah. Druga nedorečena zadeva je vprašanje, ali naj bodo sprejeta stališča državnega zbora, ki se tičejo evropskih zadev, za vlado tudi pravno in ne le politično zavezujoča. Po delovnem posvetu in morebitnmem sprejetju osnutka sledi še parlamentarna procedura. Bo zadeva razrešena do maja?
Četudi bomo v veliko Evropo vstopili maja 2004, je uvedba evropske valute za nas še daleč v prihodnosti. Predsednik evropske banke za obnovo in razvoj, Jean Lemierre, je ocenil, da bo v denarnicah držav pristopnic evro našel mesto šele leta 2010. Kar naj bi države pristopnice pri vstopu v evroobmočje še posebej teplo, je slaba pripravljanost na črpanje sredstev iz skladov skupnosti. Tako je, ne zapravljamo dovolj. Da bi se naše razmetavanje denarja povečalo, nam primanjkuje osebja, ki je izvežbano v zapravljanju. To naj bi po Lemierrovem mnenju bili pravniki in inženirji.
Američani pa spet opozarjajo na nepravilnosti, ki se po njihovem mnenju pojavljajo v preostalih delih sveta. Tokrat je na tapeti Evropska unija. Namestnik ameriškega džavnega sekretarja John R. Bolton krivi Unijo, da države pristopnice nočejo podpisati dvostrankih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Bolton je v svojem jadikovanju ponovil že znane flance o nujnosti ščitenja borcev za pravičnejši in demokratičnejši svet. Pri tem pa ni pozabil zapihati na dušo pristopnicam, rekoč, da so postavljene pred nepošteno izbiro med Evropo in ameriškimi prijatelji. Do sedaj je sporazum o neizročanju ameriških državljanov podpisalo že 70 držav.
Da bodo Američani lahko po svetu še naprej širili svojo krivo vero in lovili nepridiprave, je ameriški senat potrdil nov dotok zelencev za vojno proti zloglasnemu terorizmu. Davkoplačevalce bo ameriško udejstvovanje v preventivnih vojnah tako stalo dodatnih 87,5 milijarde dolarjav. Največ denarja bo namenjeno ameriškim oboroženim dečkom v Iraku in Afganistanu, tretjina obnovi Iraka, nekaj pa tudi za obnovo Afganistana. Zakuhali ste si, sedaj pa požrite. Oziroma plačajte.
Medtem pa so šila in kopita iz Iraka odnesli vsi tuji sodelavci Združenih narodov. Kofi ima čez glavo Američanov, ki jemljejo, jemljejo, dajo pa nič. Še enkrat. Zakuhali ste si, požrite.
Litva pa se je znašla v eni največjih političnih kriz od osamomosvojitve leta 1991. Poročilo litovskih tajnih služb predsednika države, Rolandasa Paksasa, obtožuje sodelovanja z rusko mafijo. Predsednik je obtožbe kajpada gladko zavrnil. Sodelavci Paksasa naj bi trgovali z orožjem, njihov nadrejeni po naj bi njihovo početje zgolj lagodno opazoval.
Z ruskim organiziranim kriminalom naj bi bila povezana predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Remigijus Acas in poslovnež Jurij Boris. Slednji je za Paksasovo predsedniško kampanjo namenil 400 tisoč ameriških dolarjev. Kot dokazno gradivo tajnim službam služijo posnetki telefonskih pogovorov. Poslovnež Boris je v enem od posnetkov izrazil hudo nezadovoljstvo, ker mu Paksas ni ponudil kakšnega stolčka.
Epilog celotne zadeve je smešen. Tožilstvo je namreč sprožilo kazensko preiskavo, s katero naj bi dognali, ali je Boris grozil ljubemu predsedniku. Velike ribe pa še vedno plavajo.
Tudi šrilanška predsednica je zakuhala resno politično krizo. Chandrika Kumarantuga je namreč odslovila ministre za obrambo, notranje zadeve in informiranje. Predsednica vzroka za svojo odločitev ni podala. Zdi pa se, da ji ni ugajalo dejstvo, da si je venček ministrov prizadeval za obnovitev mirovnih pogovorov z tamilskimi uporniki. Tako je Kumarantuga lastnoročno zavila vrat celotnemu mirovnemu procesu, vojsko pa polno zaposlila z varovanjem poslopij državnega radia in televizije.
Komentarji
komentiraj >>