OFF NAPOVEDNIK
Če ste zgolj povprečni pivci in vam je dobrega pol litra piva naenkrat preveč, četrt litra pa premalo, vam bo nov zakon britanske vlade pisan na kožo. Po novem boste v angleških pubih lahko naročili tudi 4 decilitre piva, kar je sicer priljubljena mera avstralskih pivcev.
Gre sicer za spremembo zakona, ki je bil sprejet leta 1689, po katerem sme gostilničar ponuditi pivo le v kozarcih, ki vsebujejo okoli 0,56 litra torej en pint, in v kozarcih, ki so polovica ali tretjina te vrednosti. Za tiste, ki vam bolj ugaja vino in ste po četrt litra že opiti, pa nova direktiva dovoljuje prodajo žlahtne kapljice tudi v 75-mililitrskem kozarcu.
Po besedah britanskega ministra za znanost Davida Willettsa z omejitvijo pravil želijo pozitivno vplivati na zdravje Otočanov in hkrati zadovoljiti zahteve industrije.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki v sprejemanju takšnih direktiv vidi zgolj izgubo časa vlade.
OFF PROGRAM
Poslanci kuvajtskega parlamenta niso izglasovali nezaupnice premierju šejku Naserju al Mohamedu al Sabahu. Od 50-ih poslancev jih je za premiera glasovalo 25, 22 jih je bilo za njegovo odstranitev, eden se je vzdržal, enega pa v času glasovanja ni bilo v državi. V kuvajtskem parlamentu sedi tudi minister, ki v primeru glasovanja o nezaupnici nima pravice glasovati. Opozicija je nezaupnico zahtevala zaradi očitka prvemu možu vlade, da krši ustavo in zatira svobodo. Sicer pa ne gre za prvo nezaupnico al Sabahu, saj so mu pred letom dni očitali zlorabo javnih skladov. Bi pa po mnenju opazovalcev v primeru padca vlade v ključni zaveznici Zahoda v Perzijskem zalivu izbruhnila politična kriza.
Versko motivirani spopadi med muslimani in pripadniki starodavne krščanske ločine Kopti se po bombnem napadu na novega leta dan na cerkev v Aleksandriji nadaljujejo. Med protesti kristjanov v Kairu v predelu Šubra so izbruhnili posamezni spopadi s policijo in muslimanskimi prebivalci, v katerih je bilo ranjenih deset pripadnikov varnostnih sil. O ranjenih vernikih ni poročil. V pokrajini Kaljubija pa so muslimani s kamenjem obmetavali dve cerkvi, potem ko je več tisoč kristjanov med protestnim shodom blokiralo glavno cesto. Egipčanske oblasti skušajo medtem identificirati sobotnega napadalca na koptsko cerkev, vendar jim to do zdaj še ni uspelo. Domnevajo namreč, da je atentator med še neidentificiranimi mrtvimi. Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče, sumijo pa eno od islamističnih skupin blizu Al Kaidi.
Varnostne sile v Maroku sporočajo, da so razbile še eno islamistično teroristično celico, ki naj bi načrtovala napade v tej severnoafriški državi. Prijele so 27 članov skupine, med katerimi je tudi član magrebške veje Al Kaide, in našle skladišče orožja. Maroške oblasti pravijo, da so nameravali člani celice na območju zahodne Sahare ustanoviti oporišče za izvajanje operacij podružnice razvpite teroristične mreže Al Kaida v severnoafriškem Magrebu. Celico so usmerjali iz Malija, v Maroku pa naj bi načrtovali samomorilske napade predvsem na varnostne sile in izvajali bančne rope, da bi financirali svojo dejavnost.
Poljski veleposlanik v Rusiji Wojciech Zajaczkowski je pozval Rusijo, naj Poljski čim prej vrne ostanke letala, ki je doživelo nesrečo aprila lani in v kateri so umrli takratni poljski predsednik Lech Kaczynski in 95 visokih predstavnikov poljske politike in družbe. Razbitine je Rusija potrebovala za preiskavo vzroka nesreče in oktobra lani sosedi predala 200 strani dolgo poročilo. Ker je preiskava končana, Poljska ne vidi več razlogov za nadaljnje zadrževanje strmoglavljenega letala.
Svet narodov Republike srbske ni potrdil nove vlade zaradi blokade Bošnjakov, ki so ostali brez predsedniškega mesta v svetu. Blokado so utemeljili z dejstvom, da v nobeni od šestih pomembnih ustanov Republike srbske - narodni skupščini, ustavnem ter vrhovnem sodišču, državnem tožilstvu, svetu narodov in vladi - niso dobili vodilnega mesta. Korak, ki sledi, je izredna seja, predvidena za 10. januar, na kateri naj bi izvolili skupno komisijo. Vendar če dogovor v okviru komisije ne bo dosežen, bo imelo zadnjo besedo ustavno sodišče Republike srbske.
Na Radiu Slovenija so za odgovorno urednico prvega programa izbrali Darjo Groznik, na čelu drugega programa pa ostaja Mirko Štular. Za prvi program so izbirali med nekdanjo odgovorno urednico Tatjano Pirc in Darjo Groznik, ki je nekoč že bila na tem mestu, vendar na drugem programu slovenskega nacionalnega radia. Groznikova je dobila prepričljivo večino, prav tako je bil podprt edini kandidat za to funkcijo in že dosedanji odgovorni urednik drugega programa Mirko Štular.
Izvrševalec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Janez Lombergar pa je potrdil, da je novinarka zunanjepolitične redakcije na Televiziji Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič dobila absolutno večino glasov informativnega uredništva in tako premagala dosedanjega odgovornega urednika in drugega kandidata Rajka Geriča. V glasovanju za odgovornega urednika razvedrilnega programa je med Dijano Štraus Svetlik, Mariom Galuničem in Vanjo Vardjanom večino glasov dobil prav Vardjan. Oba kandidata bo Lombergar predlagal generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija Marku Filliju, vendar že pričakuje, da bosta imenovanji izvedeni v nekaj dneh.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo jutri opravila razgovor s kandidatko za ministrico za lokalno samoupravo Dušo Trobec Bučan. Na posvetu bodo govorili tudi o razvojni klavzuli vlade, pri čemer vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Dušan Kumer pričakuje, da si bo vlada zastavila cilje, za katerimi bo stala celotna koalicija. Med ključne cilje je uvrstil spodbujanje gospodarskega trga, nekatere spremembe na trgu dela, zajezitev plačne nediscipline, preprečevanje gospodarskega kriminala, kot trši oreh pa je izpostavil zdravstveno reformo.
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost se je odločila, da bo sodelovala ne samo pri zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi, ampak tudi pri zakonu o malem delu, čemur so pred tem nasprotovali. Več o tem, zakaj so si glede malega dela premislili, nam bo povedal predsednik Neodvisnosti Drago Lombar:
Na novinarski konferenci sta minister za zdravje Dorijan Marušič in njegova svetovalka za primarno raven Tonka Poplas Susič predstavila nov model dela ambulant v družinski medicini. Kaj bo novost prinesla, nam je povedala Susičeva:
Zanimalo nas je tudi, ali se bodo čakalne vrste s tem ukrepom skrajšale: