Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KOKAINSKEGA VPRAŠANJA (2359 bralcev)
Petek, 7. 1. 2011
Luka P.



OFF NAPOVEDNIK

Na zdravstveni fakulteti Weill Cornell v New Yorku so po dolgoletnih prizadevanjih prišli do revolucionarne ugotovitve. S kombiniranjem kokainu podobne molekule in dela virusa običajnega prehlada je znanstvenikom uspelo ustvariti cepivo, zaradi katerega imunski sistem preprečuje kokainu pot do možganov. Prvi poskusi na miših so izjemno obetavni, saj ko jih po cepljenju zadrogirajo, miške niso zadete. Ideja o molekularni terapiji zoper visoko odvisnost ni povsem nova, vendar vedno mučna in pereča tematika. Prav tako naj bi lahko pomagala milijonom ljudi po svetu, ki so odvisni od kokaina, heroina, opiatov in celo od nikotina.

Na radiu se sprašujemo, ali je bila izdelava takega cepiva motivirana s strani družbenih elit, ki svoje zadetosti ne morejo več obvladovati z osebno disciplino.

Berete od mišjega golaža zadet OFF program radia Študent.

OFF PROGRAM

Združene države Amerike so zaradi težkega proračunskega položaja napovedale, da Pentagon ne more biti izjema pri varčevalnih ukrepih. Tako je ameriški obrambni minister Robert Gates povedal, da namerava Pentagon v naslednjih petih letih prihraniti skupaj 78 milijard dolarjev proračunskih sredstev in s tem prekiniti post-enajstseptembrsko kulturo neskončnih finančnih injekcij za vojsko. Ker predlog prihaja iz demokratske administracije Baracka Obame, je v prihodnjih dneh pričakovati najglasnejše repenčenje s strani republikancev, ki se sicer zavzemajo za zmanjševanje porabe vseh proračunskih sredstev razen vojaške. Za dolgoročni uspeh Obame pa bo potrebno, če že ne spraviti na kolena, pa vsaj omejiti vpliv ameriške industrijsko-vojaške zveri, ki je povečini v zasebni lasti.

Po nekajtedenskem zatišju iz Brazilije zopet poročajo o policijskih akcijah v revnih četrtih Rio de Janeira. Tarča 250ih pripadnikov elitnih policijskih enot so bili zopet „kralji favel“, kot se radi imenujejo ulični preprodajalci drog. Tako se je brazilska policija pohvalila, da so prevzeli nadzor nad tremi revnimi barakarskimi naselji v mestu, v katere si varnostni organi pred tem niso drznili. Da pa akcija le ni bila tako uspešna, je v uradni izjavi razjasnil vodja policistov Ivan Blaz. Prebivalce so namreč o akciji predhodno obvestili, tako da večina iskanih akterjev kajpak ni čakala doma. Brazilska vlada je izjavila, da se želi v Riu znebiti drog pred svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2014 in olimpijskimi igrami leta 2016.

Prebivalci južnega Sudana bodo na referendumu, ki se začne v nedeljo, potekal pa bo do 15. januarja, odločali o tem, ali želijo v prihodnje živeti v svoji državi. Poznavalci razmer ne dvomijo, da bodo na referendumu izglasovali neodvisnost južnega Sudana, a obenem mnogi izražajo zaskrbljenost, da bi lahko izid zasenčilo novo krvavo nasilje zaradi nafte. Sicer bodo pravilnost poteka referenduma spremljale številne tuje delegacije. Med njimi najbolj zavzeto gospodarski velesili Združene države Amerike in Kitajska, ki že dolgo ne skrivata svojih apetitov po izkoriščanju južno sudanske nafte. Sudan je namreč največja afriška država in tretja največja izvoznica nafte v Afriki.

Ker pa v Sudanu večina ljudi ne zna ne brati ne pisati, naj kot zanimivost povemo, da bodo volilni lističi namesto zapisa ZA ali PROTI polni simbolov. Tako bosta dve prekrižani roki ponazarjali, da naj jug ostane s severom v skupni državi, roka z zdrobljeno verigo pa bo predstavljala ločitev in neodvisnost, poroča nemška tiskovna agencija.

Izraelski vojaki so na Zahodnem bregu na svojem domu v postelji ubili 67-letnega Palestinca Amra Qawasmeja. Po pomoti. Vojaki so vpadli v hišo pred zoro, vdrli v spalnico in Qawasmeja ubili. Po pričevanju žene ubitega so ji, ko je slišala strele in videla svojega moža mrtvega, namerili puško v glavo in dejali, da naj bo tiho. Izraelska vojska je namreč v Hebronu hotela aretirati pripadnike Hamasa, ki so jih palestinske oblasti na Zahodnem bregu po gladovni stavki izpustile iz zapora. Izraelske sile so izvedle več racij po mestu, nesrečni Qawasme pa je bil sosed enega od Hamasovcev. Izraelska vojska je že podala izjavo, v kateri pravi, da se je ubiti Palestinec nahajal v domu terorista in da vojska incident obžaluje.

V turškem mestu Erzurum se bosta danes srečala predsednika turške in grške vlade, Recep Tayyip Erdogan in George Papandreu. Slednji se bo tam prvič udeležil letnega srečanja turškega premiera z diplomati, njunemu srečanju pa mediji pripisujejo velik simbolni pomen. To naj bi bil nov znak zbliževanja med državama, ki imata veliko medsebojnih problemov, od pravic v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju do vprašanja Cipra. Ena od tem pogovorov bo najverjetneje tudi vprašanje nezakonitih priseljencev, ki preko meje med državama vstopajo v Grčijo. Na meji namerava Grčija sedaj postaviti ograjo, kar je Bruselj že kritiziral.

Odbor Državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je imel nujno sejo, na kateri se je predstavila kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan. Kako je potekala seja, nam je predstavil član poslanske skupine Zares in predsednik odbora Vili Trofenik:



Mestna občina Maribor je organizirala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt „Resocializacija zapornikov: s postpenalno obravnavo na trg dela“, katerega nosilec je Mariborska razvojna agencija. O tem, kako bo potekal projekt in s kakšnim namenom, smo se pogovarjali z vodjo projekta Amno Potočnik:



Potočnikovo smo še vprašali, kdo izvaja postpenalno obravnavo:



Združenje novinarjev in publicistov protestira zaradi obtožbe zoper novinarja Dela Boruta Tavčarja.
Državno tožilstvo ga namreč preganja na zahtevo župana Zorana Jankovića Ljubljanskega. Župan po mnenju Združenja skuša z ustrahovanjem zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije. S strani Združenja se ponavlja poziv vladi in državnemu zboru, da odpravita, kot so rekli, sramotni 168. člen kazenskega zakonika. Po tem členu lahko državni in lokalni funkcionarji novinarje, ki se kritično izražajo o njihovem delu, policijsko preganjajo pod pretvezo kaznivega dejanja zoper blatenje časti in dobrega imena.

OFF sta pripravila Boris in Luka P.



Komentarji
komentiraj >>