Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Mati, ki je feministka! (3378 bralcev)
Sobota, 8. 1. 2011
IdaH



Oddaja v celoti:


Dragi feministi in feministke. Pozdravljeni v oddaji Sektor Ž. Tokratno edicijo bomo namenile čvekanju o ženskah, rojevanju in feminizmu. Na mojo veliko začudenje je izredno inteligentna in prijetna kolegica pred kratkim izjavila, da sta feminizem in nosečnost nezdružljiva koncepta in verjetno protislovna pojma. Izjava je izredno zaskrbljujoča, saj kaže na to, da so ženske doživele zgodovinsko amnezijo.

Brezbrižno so na začetku odnosa preprečevale nosečnost s kondomi, potem pet let s kontracepcijskimi tabletkami, potem so ugotovile, da jih tabletke delajo preobčutljive in šle nazaj na kondome, potem so se v svojih zgodnjih tridesetih letih odločile, da bi zdaj pa imele dojenčka, ko imajo precej redno službo, ki jim bo krila porodniški dopust, da imajo primerno stanovanje, socialno in zdravstveno zavarovanje, da bo drugo polovico porodniškega dopusta prevzel njihov partner, da bodo plačale par desetakov varuški, ko bosta želela skupaj na žur, in vse to delajo čisto brezbrižno brez hvaležnosti ženskam, ki so jim v dolgoletnem feminističnem boju izborile te pravice. Zakaj je lahko noseča ženska zelo hard-core feministka in zakaj bi po mojem skromnem mnenju vsaka mati tudi morala biti feministka?

Če se komu zdi ideja noseče ženske in feministke še vedno nezdružljiva, le malo pobrskamo po femi spominu in kaj kmalu ugotovimo, da so zelo aktivne feministke lahko ženske iz katere koli veje znanosti, družbenega razreda, geografskega področja in tako dalje, ker ne gre za nek egotrip, ampak za omogočanje osnovnih družbenih pravic žensk. Zelo aktivne feministke so na primer ženske, ki se ukvarjajo z daleč bolj ekscesnimi življenjskimi odločitvami kot je materinstvo.

Na primer ena vodilnih tajskih feministk današnje dobe Chantawipa Apisuk je na primer prostitutka. Leta 1985 je ustanovila Fundacijo EMPOWER, ki je kratica za Education Means Protection Of Women Engaged in Recreation, to je center za seksualne delavke in zaščito, ponujajo brezplačna izobraževanja in individualna svetovanja na področju zdravstvene zaščite, ekonomskega načrtovanja in pravne pomoči. Poleg tega intenzivno lobirajo pri tajskih oblasteh, da bi legalizirali prostitucijo. V fundaciji so aktivne zgolj ženske, ki aktivno delajo kot prostitutke, ker najbolje razumejo svoje potrebe. Trenutno v organizaciji dela preko 50 tisoč seksualnih delavk, poučujejo varno spolnost, razdeljujejo kondome, tiskajo majice, posterje, stripe, knjige in druge propagandne materiale informativne narave. Poleg tega so začele s konkretnimi ekonomskimi rešitvami z odiranjem mreže „Can do“ barov, katerih lastnice so v celoti kolektivi seksualnih delavk in tako naprej. To je zgodba o Empower o opravnomočenju brezpravnih žensk.

Ok! Verjetno se tistim, ki gledajo na feminizem kot na družbeno deviacijo zdi pravzaprav normalno, da so tudi prostitutke feministke, kajti spadajo v isti koš socialnih izmečkov kot smo globalne čefurke, lezbijke, samohranilke, da tovrstno govorjenje ne more omadeževati svetosti heteroseksualne reproduktivne veze.

Ne! Vsaka ženska je subjekt feminističnega boja, ne glede na to, kakšni družbeni označevalci jo določajo. Toliko bolj je pomembno, da ženske, ki so matere razumejo, da je za njih najbolje, če so feministke in da je toliko bolje, če je tudi njihov partner feminist, torej moški, ki se zaveda pasti v naprej določenih patriarhalnih spolnih vlog.

Eno temeljnih izhodišč novodobnega feminizma je namreč, da emancipacija od družbenih vlog in enakovredna udeležba pri vseh poklicih, na vseh družbenih, političnih in ekonomskih področjih, ni le stvar žensk, ampak stvar vseh spolov. Kajti spol, kot nam je znano, je družbeni kostrukt in zato ne more biti razločevalec med tistimi, ki si zaslužijo več človekovih pravic in tistimi, ki si jih zaslužijo manj.

Napačno razumevanje feminizma se je usidralo v zavesti ljudi nekje med mačističnimi občutki ogroženosti, ko so kleni konzervativni fantje v ojačanju ženske družbene vloge videli grožnjo namesto da bi videli priložnost za osvoboditev lastnih družbenih spon. Logika mačistične propagande je bila v zgodnjih letih 20.stoletja na las podobna psihologiji, ki je pripeljala Dolfija do nacizma. Zaradi občutka ogroženosti si je našel eksternega sovražnika, čeprav naj bi bil sam po nekaterih špekulacijah židovskega porekla.

Kakorkoli, če pogledamo v zgodovino je portret feministke, ki je groteskna nakaza narave, ki sovraži otroke in bi jih najraje kar vse povprek podavila, tista karikatura, ki so jo v začetku 20. stoletja uporabljali blazno konzervativni mediji, da so razglašali propagando proti ženskam, ki so se borile za osvoboditev svojih teles iz jarma patriarhalne družbe.

Za razliko od zgoraj opisane ženske, ki ima možnost razpolaganja s svojim telesom, temu v začetku 20. stoletja ni bilo tako. Za ženske iz delavskega razreda se je pričakovalo, da so zaposlene zgolj do takrat, ko imajo otroke. Ponavadi so imele več otrok kot premožnejše ženske. V povprečju so imele 6 otrok, pogosto pa celo osem ali dvanajst. Umirale so zgodaj. Cerkev je tedaj popolnoma nasprotovala kontracepciji in kontroli številčnosti družine. Če prav pomislim, je to edini milje, kjer enake možnosti popolnoma ignorirajo ali pa jih zavijajo o puhlice o tem kako to ženske hočejo. Saj vemo kako to gre. In z grozo ugotavljam, da nekatere ženske tudi verjamejo, da si to zaslužijo...

Zdaj na konzervativno pozicijo lahko gledamo precej neobremenjeno, medtem ko je bila pred sto leti že sama debata o izbiri še kako stvar pravnega pregona. Richard Carlile je na primer prestajal zaporno kazen, ker je objavljal knjige o kontracepciji in kontroli rojstev.

Annie Besant in Charles Bradlaugh so leta 1877 obsodili na pol leta zapora, ker sta objavila knjigo The Fruits of Philosophy Charlesa Knowltona, ki je zagovarjala nadzorovanje rojstev. Kasneje je Besant objavila tudi lastno knjigo, v kateri je obravnavala pravico do izbire, kar je sprožilo veliko družbeno ogorčenje, češ da je knjiga obscena. Pravzaprav konzervativne družbe vedno poskrbijo za to, da stigmatizirajo žensko telo kot tako. Na primer z idejami o nečistosti menstrualne krvi, o sramotnosti menopavze in podobne neumnosti. Žensko telo je bilo ujeto v družbene norme, ki so od njega zahtevale to kar je slabo vplivalo na njeno psihofizično počutje. Vsem dobro znana Freudova diagnoza histeričarke se zdi mogoče smešna z vidika emancipirane ženske, ki pogosto brezbrižno uporablja sadove feminističnega boja. A če živimo v bolj konzervativnih sredinah, še vedno začutimo, da so ženske stalno na robu histerije.

Osrednja tema feminizma je družbeno priznanje ženske kot enakovrednega družbenega subjekta, ki se lahko brez ovir enakovredno udeleži v vseh družbenih sferah. Na koncu 19. stoletja je bil eden od glavnih argumentov, da ženske ne morejo prosto sodelovati v družbi, ker je njihova primarna naravna vloga, vloga matere in negovalke. Tu bi najprej omenila, da je materinstvo matere kot negovalke zahodni koncept. Na kitajskem je vloga negovalke tradicionalno pripisana babici, materi očeta, potem očetu in šele potem materi. To omenjam zgolj zato, da se ne bi apriorno domnevali, da je zapadnjaška ideja materinstva edina možna, naravna, bogupodobna in podobne neumnosti.

Kakorkoli osrednji predmet zgodnjega feminizma in tudi feminizma danes je vzpostavitev takšnih družbenih socialnih regulativ, ki bodo omogočala materinstvo: otroški dodatki, plačan porodniški dopust, možnost izbire ali pravico do splava, kontracepcije, zdravstvene varnosti, načrtovanja družin, ekonomske neodvisnosti. Ena od sodobnih debat na področju rojevanja pa je tudi izbira rojevanja na domu izven medicinskih institucij. Eden od argumentov je tudi to, da rojevanje ne more biti obravnavano kot patologija, ampak to je že druga debata.

Feminizem je vizija sveta, kjer se lahko vsaka ženska, moški in drugi prosto odločajo glede lastnega telesa, seksualnosti in reprodukcije – svet, kje lahko izživijo svoj celoten intelektualen in mentalni potencial, da živi zdravo.

Za konec dodajamo še eno femi novičko. Urad za enake možnosti je objavi Javni razpis za sofinanciranje projektov za leto 2011 na področju enakih možnosti žensk in moških. Rok za oddajo prijav na javni razpis je 14. Januar oziroma naslednji petek. Namen javnega razpisa je izbira projektov na področju enakih možnosti žensk in moških, ki jih bo v letu 2011 financiral Urad za enake možnosti. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov na naslednjih področjih: Spolno nasilje, Posebne skupine žensk (npr. Rominje, kmečke ženske, invalidke, starejše ženske, mlade ženske itd.), Splošno - enake možnosti žensk in moških. Orientacijska vrednost sredstev razpisa je 23.000,00 EUR.

O ABC feminizmu vam je solila pamet Ida H.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Mati, ki je feministka!
the fish thinks. [08/01/2011]

rkhv sestanek je bil produktiven. kul. :)
odgovori >>