OFF NAPOVEDNIK
Ker se Islandija zaradi svojega oddaljenega geografskega položaja težko izkaže kot migrantom prijazna država, bo odprtost do prišlekov skušala pokazati na živalskem področju. In ponuditi azil, recimo, severnim medvedom.
Če ekonomskih in političnih migrantov iz držav tako imenovanega tretjega sveta zaradi oddaljenosti gejzirji Islandije ne prepričajo, pa na otoško državo sredi Atlantika vsake toliko časa na kosih ledu prinese polarne medvede. Prišleki so bili dolgo časa, kot je v navadi, Islandcem odveč in nemalokrat jih je čakala celo smrt. A stvari se spreminjajo in tudi polarne medvede na Islandiji čaka lepša prihodnost.
Župan prestolnice Reykjavik Jon Gnarr je namreč predlagal, da bi islandsko glavno mesto severnim medvedom ponudilo azil. Ker nekaj medvedov, ki jih na Islandijo prinese vsake toliko časa, ne ogroža etnične sestave Islandcev, jih je župan Gnarr pripravljen sprejeti odprtih rok, v enem od parkov pa jim ponuditi politični azil. Medvedom bi v parku uredili sprehajalne poti in celo bazene, ko bi se ustrezno rehabilitirali in bi razmere to dopuščale, pa bi jih deportirali v domovino arktičnih prostranstev.
Projekt izgradnje azila za severne medvede bi po prvih ocenah stal 1,2 milijona evrov. O predlogu župana in azilu bodo oblasti v Reykjaviku predvidoma odločale februarja.
Vi pa berete azil še vedno iščoč OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V južnem Sudanu poteka drugi dan referenduma o neodvisnosti zdaj delno avtonomnega juga države. Dolgo pričakovano glasovanje o odcepitvi južnega dela spremljata visoka volilna udeležba in ljudsko rajanje, ki bo trajalo vse do 15. januarja, ko se bo referendum zaključil. Prvi neuradni podatki naj bi bili znani že prihodnjo nedeljo, uradni pa v začetku februarja. Dvomov pa že nekaj časa ni več. Po več desetletjih nasilja je prebivalstvo južnega Sudana odločeno, da zaživi samostojno.
Prva dva dneva referenduma sta minila relativno mirno. Glasovanje je nekoliko zasenčilo le nasilje v eni od z nafto bogatih južnosudanskih regij, kjer so se pripadniki odpadniške milice poveljnika Gatluaka Gaia spopadli z južnosudansko vojsko. Ameriški predsednik Barack Obama je zato pohitel s svarjenjem sudanskega severa in juga, naj storita vse, da se nasilje ne bi razplamtelo. Sudanski predsednik Omar al Bašir, ki odcepitvi katoliškega in poganskega juga od muslimanskega severa sicer nasprotuje, je dejal, da bo voljo ljudstva in izid referenduma kljub temu spoštoval. Referendum je sicer del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je končal 21-letno državljansko vojno. Če bo uspel, bo južni Sudan v šestih mesecih od razglasitve rezultatov razglasil samostojno državo.
Tunizijo so konec tedna zajeli nasilni protesti, v katerih je bilo po podatkih tunizijskega notranjega ministrstva ubitih 14 ljudi, po navedbah neimenovanih sindikalnih virov pa najmanj 20. Socialni nemiri, v katerih predvsem mladi protestniki oblastem očitajo visoko stopnjo brezposelnosti in neperspektivnost, so se v Tuniziji začeli že v sredini decembra, sprožil pa jih je mlad moški, ki se je zaradi obupnega socialnega položaja, v katerem se je znašel kljub univerzitetni diplomi, zažgal.
Spopadi s socialnim ozadjem pa so v preteklih dneh potekali tudi v sosednji Alžiriji, kjer so ljudje protestirali proti visokim cenam osnovnih živil. Po navedbah oblasti so bili ubiti trije ljudje, razmere pa so se umirile, ko je vlada napovedala 41-odstotno znižanje davka na predraga osnovna živila.
Ameriški obrambni minister Robert Gates in njegov kitajski kolega Liang Guangli sta se na srečanju v Pekingu zavzela za okrepitev vojaškega sodelovanja med državama. Ministra sta se dogovorila za vzpostavitev posebne delovne skupine, ki naj bi določila možnosti bolj formalnega in predvsem rednega dialoga o skupnih strateških vprašanjih. Razlike, ki obstajajo med Združenimi državami in Kitajsko, bi obrambna ministra reševala s pomočjo magičnega tako imenovanega „vsebinskega dialoga“ in z več transparentnosti. Z diplomatsko nedorečenimi toni sta Gates in Liang zaokrožila precej napeto leto, ko je Kitajska zaradi ameriške prodaje orožja Tajvanu in ameriških vaj v Rumenem morju prekinila sodelovanje z Združenimi državami.
Sodne oblasti v Združenih državah Amerike so Jareda Lee Loughnerja, ki je v soboto v Tusconu na političnem zborovanju demokratske kongresnice iz Arizone Gabrielle Giffords ubil šest ljudi, 14 pa ranil, obtožile atentata na zvezno kongresnico, dveh umorov in dveh poskusov umora, sledile pa bodo nove točke obtožnice. Loughner naj bi se pred sodniki prvič pojavil danes, medtem pa so iz bolnišnice v Tusconu sporočili, da je napadena kongresnica atentat preživela in ni umrla, kot so sprva poročali. Bojda duševno moteni 22-letni atentator je med napadom ubil šest ljudi, med drugim tudi 9-letno deklico. Če bo spoznan za krivega, mu grozi smrtna kazen. Skorajšnja smrt kolegice je predramila tudi kongresnike, ki so v skrbi za lastno varnost začeli na glas razmišljati o novih zakonih o pravici do orožja.
Iranska odvetnica in borka za človekove pravice Nasrin Sotudeh je bila zaradi delovanja proti nacionalni varnosti, propagande proti režimu in članstva v Centru branilcev človekovih pravic v Teheranu obtožena na 11-letno zaporno kazen. Odvetnica je ob tem dobila 20-letno prepoved opravljanja poklica in prepoved odhoda iz države. Obtožbe zoper Sotudehovo temeljijo na intervjujih, ki jih je odvetnica dala za tuje medije in v katerih je opozorila na svoje kliente, ki so jih oblasti zaprle po spornih predsedniških volitvah junija 2009. Nasrin Sotudeh je med drugim zastopala vodjo Centra branilcev človekovih pravic in Nobelovo nagrajenko Širin Ebadi, novinarja in sodelavca opozicijskega voditelja Mehdija Karubija, Iso Saharkiza in aktivista Hešmata Tabarazadija.
Baskovska separatistično-teroristična organizacija ETA je prek baskovskega časnika Gara objavila premirje. Močno zdesetkana Eta je tako napovedala, da je premirje splošno in trajno, preverjala pa ga bo lahko mednarodna skupnost. Špansko ministrstvo za notranje zadeve bo namero teroristov komentiralo popoldne. Eta je sicer že v začetku septembra britanskemu BBC-ju poslala videoposnetek, v katerem je napovedala delno premirje in konec oboroženih akcij, a je španska vlada takrat napovedi označila za nezadostne. Boj separatistične organizacije za baskovsko samostojnost traja že pol stoletja, Eta pa je v tem času ubila več kot 800 ljudi.
Demokratska stranka Kosova premiera Hašima Tačija tudi po ponovljenih parlamentarnih volitvah v petih občinah na Kosovu ostaja v vodstvu. Demokratska stranka Kosova je po navedbah zveze nevladnih organizacij „Demokracija v akciji“ slavila v Skenderaju, Mališevu, Gligovcu in Lipjanu, medtem ko so volivci v Dečanih večino namenili Zvezi za prihodnost Kosova Ramuša Haradinaja. Parlamentarne volitve na Kosovu so ponovili v tistih občinah, v katerih so ob prvem glasovanju 12. decembra zabeležili nepravilnosti. Ponovljene volitve bodo najverjetneje nekoliko spremenile sestavo v 120-članskem parlamentu v Prištini, težko pa zmago Tačijeve Demokratske stranke Kosova, ki je na decembrskih volitvah osvojila 35,5 odstotka glasov.
Vlada je na dopisni seji prikimala predlogu poslancev iz poslanskih skupin SD, LDS in Zares za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi. Kot že večkrat slišano, bi po mnenju vlade in koalicijskih poslancev neuveljavitev novega pokojninskega zakona nadaljevala že ugotovljeno neustavnost sedaj veljavnega zakona. Nadalje vlada meni, da bi ohranjanje obstoječe zakonodaje poseglo v pravico do socialne varnosti in pokojnine, kršeno pa naj bi bilo tudi načelo pravne varnosti.
Klub primorskih poslancev se je sestal z vodstvom Univerze na Primorskem, ki jim je predstavilo pripombe k uredbi o financiranju visokošolskih zavodov. Več o sestanku pa vodja Kluba primorskih poslancev in poslancev SD Marjan Križman:
Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je izpostavil, da ukrep uredbe za financiranje visokošolskih zavodov ni ustrezen in predlagal, da bi nove temelje financiranja postavili z zakonom. Kako na to pobudo gledajo primorski poslanci?
V minulem letu je bilo v Sloveniji vloženih 17 odstotkov več patentnih prijav kot leta 2009, v primerjavi z letom 2008 pa celo 42 odstotkov več. Za kar 70 odstotkov se je povečalo tudi število prijav za modele, za 14 odstotkov pa število prijav za znamke. Gre za prebujenje inovativnosti na Slovenskem ali vrtičkarsko željo po zaščiti produktov? Direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej: