Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BritOFF ARMENSKEGA VINA (1970 bralcev)
Torek, 11. 1. 2011
tadejla



OB SEDMIH

Kljub novim rekordnim cenam naftnih derivatov, ki so začele veljati ob polnoči, se dilanje bencina očitno ne splača. Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je po slabem letu in pol odstopil z mesta predsednika uprave Petrola, kar so nadzorniki z razumevanjem sprejeli. S 1. februarjem ga bo nasledil sedanji predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik.

Svetelšek, ki je tudi predsednik Združenja „Mene-žer“ je odstopil zaradi objektivne odgovornosti, saj želi po lastnih besedah družbi omogočiti mirno poslovanje. To je bilo v minulih dneh zaznamovano s poročanjam medijev o Petrolovem prevzemu terjatev do gradbenega podjetja SCT, kar naj bi bilo izpeljano z asistenco Svetelškovega odvetniškega prijatelja Dušana Korošca.

Sodišče v Bosni in Hercegovini je kolege v Beogradu obvestilo, da je bil 5. januarja na podlagi Interpolove tiralice prijet hrvaški vojni veteran Tihomir Purda. Srbsko pravosodje ga sumi, da je novembra 1991 v Borovem naselju pri Vukovarju streljal na ranjence in ubil najmanj dva vojaka. Prijetje je dvignilo na noge številna hrvaška združenja veteranov, napetost pa še dodatno dvigujejo ugibanja o obstoju seznama 340 hrvaških veteranov, ki naj bi jih iskalo srbsko pravosodje zaradi vojnih zločinov. O usklajevanju seznamov z obtoženimi oziroma obsojenimi za vojne zločine bo v sredo v Zagrebu razpravljala tudi mešana srbsko-hrvaška komisija pod vodstvom pravosodnih ministrov obeh držav.

Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero se je sumničavo odzval na razglasitev trajnega premirja s strani baskovske separatistične organizacije Eta. Dejal je, da izjava Ete brez veliko bolj prepričljivih in dokončnih dejanj ne služi ničemur in da oblasti ne bodo dovolile nobenih ukan. Stališče je glede na izkušnje razumljivo, saj je Eta od leta 1981 razglasila že enajst premirij. Kot trajno je označila tudi tisto iz leta 2006, ki je bilo že isto leto prekršeno z montažo avtomobila bombe na madridskem letališču. Ubita sta bila dva moška.

OB OSMIH

Začel se je 11. kongres slavne vietnamske komunistične partije, na katerem se bodo poleg novega vodstva določili tudi cilji nove petletke. Ta utegne ubrati modno protikrizno smer, saj je država s 3,6 milijona člani partije v gospodarski negotovosti, ki jo zaznamuje naraščajoča inflacija, neučinkovitosti podjetij v državni lasti in velik trgovinski primanjkljaj.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je s pomočjo teleskopa Kepler odkrila doslej najmanjši planet izven našega osončja. Kamnito gmoto podobne velikosti kot Zemlja, ki ne kaže obetov življenja, so poimenovali Kepler-10b.

Nič kaj veselo pa ni bilo včeraj na Mednarodni vesoljski postaji. Z minuto molka se je posadka spomnila šestih žrtev sobotne streljačine v ameriškem Tucsonu. Poveljnik postaje Scott Kelly je svak ranjene demokratske kongresnice Gabrielle Giffords, ki zaenkrat ostaja v kritičnem stanju. Kelly je minuto molka pospremil z besedami, da se idiličen pogled z njihove postaje ne ujema z realnostjo na Zemlji.

Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna dokazujejo, da ne sestavljajo kar tako poslanske skupine nepovezanih poslancev. Čeprav samo trije, se vseeno ne morejo uskladiti glede formalnega sodelovanja z vladajočo koalicijo. Medtem ko sta mu Žnidaršič in Rezman naklonjena, pa Magajna meni, ta takšno sodelovanje glede na status njihove poslanske skupine sploh ni mogoče. Prepričan pa je, da se bodo na današnjem sestanku poenotili, saj jim je v interesu, da ostanejo skupaj. V nasprotnem primeru bi se lahko poslovili od določenih ugodnosti v Državnem zboru, ki jih koristijo poslanske skupine.

OB DEVETIH

Veleposlanik Slonokoščene obale pri Združenih narodih Youssoufou Bamba je namignil na možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti v tej državi. Na ta način naj bi se presegle napete povolilne politične razmere, saj dosedanji predsednik Laurent Gbagbo ne priznava Alassaneja Ouattaro za zmagovalca volitev. Kljub morebitnemu vstopu Gbagbojevih privržencev v vlado pa opozicija še naprej zahteva sestop Gbagboja z oblasti, je dodal veleposlanik, ki je tudi ponovil obtožbe o hudih množičnih kršitvah človekovih pravic s strani dosedanje oblasti po volitvah.

V Teksasu se je pod obtožbo nezakonitega vstopa v Združene države Amerike začelo sojenje 82-letnemu Luisu Posadi Carrilesu. Kubanec je bil v dolgoletni karieri goreč antikomunistični borec proti oblastem v Havani in agent ameriške obveščevalne službe CIA. Kuba in Venezuela ga obtožujeta terorizma, saj naj bi bil med drugim načrtovalec bombnega napada na kubansko letalo, v katerem je leta 1976 umrlo 73 ljudi, zamislil pa naj bi si tudi atentat na Fidela Castra. Državi sta zato zahtevali njegovo izročitev, kar pa so ZDA zavračale z izgovorom, da bi bil lahko žrtev mučenja.

Veljati sta začeli novela zakona o železniškem prometu in zakon o družbi Slovenske železnice. Zakona bojda rešujeta vprašanji organiziranosti investicij v železniško infrastrukturo in organiziranosti Slovenskih železnic. Novogradnje v infrastrukturo bo po novem izvajala gospodarska družba, ki bo v 100-odstotni državni lasti, Slovenske železnice pa bodo organizirane kot holding, ki bo imel tri glavne odvisne družbe - za tovorni promet, potniški promet in infrastrukturo.

OB DESETIH

Leta 2050 bo na svetu živelo več kot devet miljard ljudi, zato bi se morala dosedanja poljedelska proizvodnja povečati za 70 odstotkov, ocenjuje Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Ker pa bodo podnebne razmere vse manj naklonjene rastlinam, kot so pšenica, pira in koruza, bi veljalo staviti na divje prednike teh kultiviranih vrst, ki so bolj odporni. V naslednjih desetih letih se bo zato v okviru mednarodne kampanje načrtno zbiralo primerke in seme divjih prednikov 23-ih najpomembnejših žitaric, da bi se jih nato križalo s kultiviranimi rastlinami.

Ljubitelji žlahtne kapljice nazdravljamo Armeniji, saj so arheologi tam odkrili doslej najstarejše pripomočke za kompletno pridelavo vina. V gorski jami na jugovzhodu države so bili najdeni 6000 let stari ostanki preše in vrčev za vrenje mošta. Vino naj bi bilo pridelano iz sorte Vitis vinifera vinifera, ki se uporablja še danes.

Najdba je le še en dokaz več, da se ga je na tem območju današnje Armenije sralo s stilom. Že pred časom so bili tam najdeni ostanki najstarejših znanih usnjenih čevljev, ki datirajo 5500 let v preteklost.

Popoldne pohitite na Celovško 53, kjer bo ob sedemnajsti uri potekala javna ponovoletna izmenjava bednih daril, to je tistih, ki so sama sebi namen in podarjena zgolj zato, ker se to spodobi. Kulturno ekološko društvo Smetumet obljublja, da bo ob menjavi potekala tudi debata o smislu, simboliki in drugih vidikih obdarovanja v luči sodobnega potrošništva.



Komentarji
komentiraj >>