OFF NAPOVEDNIK

Točno opoldne se je začel lov na preostale vstopnice za drugi del košarkarske Evrolige. V uredništvu iz prve roke vemo, da je bil, resda tudi zavoljo preobremenjenega in zastarelega hardvera, dostop do spletnih strani dvojice ponudnikov dragocenih kosov papirja več kot težak.

Vstopnice Uniona Olimpije za tri domače tekme v Stožicah, ki bodo potekale konec januarja in v februarju,
so bile razgrabljene v pičle pol ure. Več sreče prihodnjič, poskusite jo lahko na Bolhi ali kakem drugem črnoborzijanskem kanalu, namesto tolažbe pa so vam na voljo še kupi vstopnic za februarski koncert Davida Hasselhoffa v Gradcu.

Berete že pred meseci razgrabljeni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Največja srbska in hrvaška gradbena podjetja se bodo med 21. in 25. februarjem sestala v Beogradu, kjer naj bi se dogovorila o možnostih skupnega nastopa na trgih Libije, Alžirije, Irana, Rusije in nekaterih drugih držav nekdanje Sovjetske zveze. Tu gre predvsem za skupne nastope na razpisih, pa tudi skupno pridobivanje bančnih garancij.

Kot poročajo srbski mediji, bi s skupnim delovanjem srbska in hrvaška podjetja lažje dobila bančne garancije in reference za pridobivanje velikih poslov. Te si obetajo predvsem v Libiji in Alžiriji, kjer naj bi bilo za infrastrukturo na razpolago kar 150 milijard dolarjev, v državah nekdanje Sovjetske zveze pa 100 milijard dolarjev. Podobne načrte ima tudi največji slovenski gradbinec SCT, ki pa je od konca lanskega leta v postopku prisilne poravnave. 2 milijardi evrov težki posli v Libiji so zato pod vprašajem.

Skupina liberalcev v Evropskem parlamentu predlaga, da bi v evropskem proračunu omejili porabo za skupno kmetijsko politiko, prihranke pa bi dosegli tudi z ukinitvijo nekaterih evropskih institucij. Med drugim s prestrukturiranjem nekaterih delov evropske administracije, kot je Odbor regij, ukinitvijo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in še nekaterih drugih. Liberalci se zavzemajo tudi za to, da bi imel Evropski parlament samo en sedež in se ne bi stalno selil med Strasbourgom in Brusljem. Dodajajo, da bi morala Unija glavnino sredstev preusmeriti s področij, kot je kmetijstvo, na tista, ki v skladu z evropsko strategijo 2020 zagotavljajo rast in delovna mesta.

Poveljnik poljskega letalstva Andrzej Blasik je odgovoren za nesrečo vladnega letala aprila lani pri Smolensku v Rusiji, v kateri je umrl poljski predsednik Lech Kaczynski in še 95 ljudi, so v Moskvi ob predstavitvi končnega poročila povedali ruski preiskovalci nesreče. Poročilo ugotavlja, da je Blasik med poletom vstopil v pilotsko kabino in od pilota zahteval, naj pristane, čeprav je bila na letališču gosta megla in so ruski kontrolorji letenja svetovali preusmeritev letala. Dodajajo: Blasik je bil, ko je zahteval pristanek, vinjen. V krvi naj bi imel 0,6 promila alkohola.

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel je v parlament poslala predlog o podaljšanju mandata nemškim silam v Afganistanu za eno leto. Na območju je trenutno nameščenih okoli 4.600 nemških vojakov. Bundestag naj bi odločitev o tem sprejel na seji 28. januarja. Dodajmo, da je slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič medtem na seji parlamentarnega odbora za obrambo ocenila, da so se razmere v Afganistanu v preteklem letu izboljšale na vseh področjih. Čisto vseh.

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta v manj kot desetih dneh zbrala že, kot pravijo, več kot 20.000 podpisov za referendum o malem delu.

Ko smo že pri tem: v največji domači sindikalni centrali obveščajo državljanke in državljane, da se kljub zmedi, ki je nastala po torkovem sprejemu sklepa državnega zbora o predlogu koalicijskih poslank in poslancev za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi, zbiranje podpisov za razpis referenduma na vseh upravnih enotah in njihovih izpostavah nadaljuje. Zveza svobodnih sindikatov seveda vabi, da se ga s svojim podpisom udeležite.

Zgodba dneva pa je verjetno nova svitajoča se vladna kriza. Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih na podlagi revizije prodaje deleža v Splošni plovbi navedlo, da je finančno ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes Boruta Pahorja pozval k razrešitvi ministra Franca Križaniča.

Čorbo sta sicer že leta 2005 zakuhala takratni premier in finančni minister Janez Janša in Andrej Bajuk, kar pa pred meseci v toku sorodnih dogodkov ni pomagalo bivšemu okoljskemu ministru Karlu Erjavcu, ki je na koncu po enakem pozivu Šoltesa po njegovi odstavitvi odstopil sam zaradi, citiramo, »nekaj kant za ločevanje odpadkov«. Karl Erjavec jih je prav tako podedoval od svojega predhodnika Janeza Podobnika. Kakšni so zato ob najnovejši epizodi njegovi občutki?



Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je na politične ocene in puščice ob predstavitvi poročila odgovoril, da njihovi ukrepi niso bili in ne bodo namenjeni rahljanju ali utrjevanju koalicij. Šoltes je pojasnil, citiramo: "V naših porevizijskih poročilih ni neke politične zarote ali politične računice. Naš poziv ni sankcionirano obvezujoč, je moralno zavezujoč, in tu se zakonska vloga sodišča konča".

Vprašanje tako ostaja, ali bo v politični zanki enake prijeme kot pri Erjavcu premier Pahor uporabil tudi tokrat. Razlika je kozmetična, a pomembna. Tokrat gre seveda za njegovega vidnega in vplivnega strankarskega kolega ter nosilca ene od ključnih protikriznih in tudi siceršnjih funkcij v državi. Pahor ima za odgovor sodišču na voljo 15 dni.