Torek, 18. 1. 2011
goran
* Prejšnji torek smo v Tolpi Bumov predstavili nov album sheffieldskega elektronskega producenta Marka Fella 'Multistability', danes pa bomo slišali še njegov drugi, konec minulega leta objavljen, plošček 'UL8'. Ob 'Multistabilityu' se nam je zapisalo, da se eden njegovih ključnih presežkov skriva v zanimivem spajanju izročil klasične klubske elektronske glasbe na eni in idej avantgardnih elektrončkarjev na drugi strani. Z albumom 'UL8' pa se Fell že bolj očitno nasloni na estetiko avantgardnih zvočnih prevratov, medtem ko svoje klubske korenine skozi zvočno redukcijo tokrat postavi v ozadje. Pravzaprav gre le za skorajda povsem neoprijemljivo reminiscenco na njegovo sheffieldsko poreklo, kjer so se v začetku devetdesetih, skozi pojav tamkajšnje elektronske velikanke Warp Records, dogajali zanimivi, razburljivi prevrati do tedaj uveljavljenih klubskih elektronskih smernic.
Toda Fell se je s svojo, pa tudi estetiko svoje matične zasedbe SND resnici na ljubo vselej izogibal očitnih referenc na popularno dogajanje britanske podtalne elektronike, osredinjene okoli čislanih Warpovih producentov. Medtem ko so slednji – res da na inovativne načine - vselej osredotočeno sledili izročilom klasične klubske glasbe, je Fell svojo priložnost praviloma iskal v tistih manj oprijemljivih glasbenih praksah. Njegova brezkompromisnost ga je že konec devetdesetih pripeljala pod okrilje čislane avantgardne elektronske znamke Mille Plateaux, kjer se je z dvojcem SND hitro uveljavil kot eden od začetnikov tako imenovane glitch estetike. S svojo izvirno estetiko pa se je pri germanskih založnikih usidral tudi s svojima zadnjima ploščama in zdi se, da prav obe založbi najbolje določita ali pa opredelita estetiki, v katere je posegel v svojih zadnjih glasbenih podvigih.
Obe sta prostor našli pri eminentnih, v zadnjih letih izjemno dejavnih in odmevnih založbah. 'Multistability' pri berlinski znamki Raster-Noton, ki skozi avantgarden jezik spretno posodablja in v nov, svež kontekst postavlja tisti drznejši konec klasične klubske produkcije. Med Raster-Notonovci se je Fell s svojim ekstremnim širjenjem digitalnega ritmiziranja, v katerem mu je uspelo ohraniti skorajda plesen gruv, znašel kot riba v vodi, za stopničko višje v ekstremnost seciranja zvoka in forme, pa se je s ploščkom 'UL8' preselil k dunajski znamki Editions Mego. Tam je britanski kreativec Peter Rehberg zbral kopico nekaterih najbolj radikalnih sodobnih avtorjev, ki v svojih zvočnih in kompozicijskih ekskurzijah širijo in brišejo izročila brnečih, elektronskih in hrupnih muzik. V te pa s svojo zadnjo ploščo 'UL8' sedaj vstopa tudi Mark Fell.
Referenca, da gre v primeru albuma 'UL8' za prej kot ne zahtevno poslušanje, je pravzaprav že sama založba Editions Mego. Toda Fell s svojim digitalnim seciranjem, celo za ekstremov vajene Megove privržence, ponuja bore malo trdne opore, pa čeprav zatočišča ne išče v abstraktnih zvočnih krivinah in brezobličnih tvorbah, ki se naslanjajo na obdelavo samega zvoka. Pravzaprav plošček 'UL8' ponudi diametralno nasprotje temu uveljavljenemu in v zadnjih letih dodobra raziskanemu terenu. Za osnovo dvajsetih, v tri ločena poglavja razdeljenih zvočnih zapisov, Fell vzame koncept strukture, ki jo skozi redukcijo razstavi v njeno najbolj prvinsko obliko. V tem početju se morda še najbolj približa recentni estetiki fragmentiranja digitalnega hrupa Floriana Heckerja, na kar nenazadnje opozori tretji sklop plošče 'UL8' naslovljen ' Acids In The Style of Rian Treanor', ki je očitna referenca na Heckerjevo seciranje Davida Tudorja. Nekoliko več opore Fell ponudi v prvih dveh sklopih, kjer se, tako kot v primeru plošče 'Multistability', na površju ponovno pojavi njegov izjemen občutek za sintezo zvočnih drobcev, ki jih mojstrsko kroji v zanimive ritmične strukture, ta čas morda primerljive le z ustvarjanjem njegovega somišljenika, zvezdniškega dvojca Autechre. 'UL8' sicer gotovo ne bo dosegel tako širokega kroga poslušalcev, kot to uspeva manchestrski dvojici, bo pa ponudil izvrstno poslušanje tistim, ki si priložnostno zaželijo še za razred drznejše glasbene izkušnje.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>