OFF NAPOVEDNIK
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad si skuša podporo dvigniti tudi s tem, da je svoj 33 let star avtomobil peugeot 504 dal na prodaj na dobrodelni dražbi. Ponudba je bila oddana na večjezični spletni strani dražbe, ki so jo odprli na začetku meseca. Do zdaj naj bi bila najvišja ponudba 2 milijona dolarjev, čeprav identiteta morebitnega kupca ni znana. Pred tem je že nekdo iz ene od arabskih držav za avtomobil ponudil milijon dolarjev, kupiti pa ga želi za svojo zbirko avtomobilov. Najboljše ponudnike bodo povabili na samo dražbo, ki bo potekala v sredini februarja v mestu Abadan.
Ahmadinedžadov peugeot ima manj kot 37.000 prevoženih kilometrov, bo pa na dražbi zaradi svoje funkcije in prepoznavnosti iztržil mnogo več kot bi na iranskem trgu. Tam bi za takšen avtomobil namreč dobil zgolj okoli 1.500 evrov. Izkupiček od prodaje belega peugeota bo šel za izgradnjo stanovanj za invalide in mlade. Poleg večanja podpore Ahmadinedžadu med mladimi, ki ni visoka, naj bi bil namen te poteze tudi povečanje interesa javnosti za stanovanjske projekte za revne, ki jih je Ahmadinedžad obljubljal v svojih predsedniških kampanjah.
Berete OFF program Radia Študent, ki se navdušuje nad starimi avtomobili!
OFF PROGRAM
Okrog predsedniške palače v Tunisu so se včeraj zvečer vneli spopadi med vojsko in pripadniki garde nekdanjega predsednika Zineja El Abidina Ben Alija, ki je iz Tunizije pobegnil. Poročil o žrtvah kljub intenzivnemu streljanju ni. Je pa v Tunisu množica pretepla 12 švedskih turistov, ki so jih pregledali na tako imenovani kontrolni točki. Švedi so bili lovci na divje svinje, množica pa je mislila, da so tuji plačanci. Hudo pretepene turiste je rešila šele policija.
Tunizijske oblasti so odgovornost za nedavno nasilje v državi pripisale Aliju Seriatiju, vodji predsedniške garde strmoglavljenega predsednika. Seriatija je policija že aretirala na jugu države, ko se je pripravljal na pobeg v Libijo. Ravno on naj bi ukazal nekdanjim pripadnikom tajne policije in predsedniške garde, da z ustrahovanjem ustvarjajo nemir med prebivalci Tunizije, kjer trenutno veljajo izredne razmere. Medtem pa premier Mohamed Ghannouchi z opozicijo sestavlja vlado narodne enotnosti. Sicer danes potekajo protesti po državi, saj ljudje nasprotujejo, da bi v novi vladi sedel še kdor koli iz vladajoče stranke Demokratsko združenje za ustavo strmoglavljenega predsednika Ben Alija, niti premier Ghannouchi.
Opazovalci Evropske unije so referendum o neodvisnosti južnega Sudana, kjer se je ljudstvo skoraj zagotovo odločilo za neodvisnost, označili za mirnega in verodostojnega. Referendum se je končal prejšnjo soboto, volilna udeležba pa naj bi znatno presegla 60 odstotkov. Prvi delni rezultati bodo znani 30. januarja, končne rezultate pa bodo, če ne bo pritožb, objavili 2. februarja. Voditelj južnega Sudana Salva Kiir je svoje ljudstvo že pozval, naj oprosti severnemu Sudanu za poboje, ki so se zgodili med državljansko vojno, ki je trajala več kot 20 let in v kateri je izgubilo življenje okoli 2 milijona ljudi.
Če bo rezultat referenduma pozitiven, bo avtonomni jug v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2005 v šestih mesecih razglasil samostojno državo. Vendar bo pred tem treba rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolga države v primeru neodvisnosti juga. Prav nafta bi bila lahko razlog za nov konflikt v primeru pozitivnega rezultata na referendumu.
Izraelski obrambni minister Ehud Barak je sporočil, da zapušča Laburistično stranko, v parlamentu pa bo s še štirimi poslanci te stranke oblikoval novo skupino. Ta naj bi ostala v vladajoči koaliciji premierja Benjamina Netanjahuja. Nova Barakova stranka se bo imenovala Azmaut in bo po njegovih besedah politično zasidrana na sredini, bo sionistična in demokratična. Je pa koalicijo zapustilo še osem poslancev, vendar bo v parlamentu še vedno imela dva glasova večine. V zadnjem času je bilo v vrstah laburistov večkrat slišati kritike na račun Baraka zaradi podpore Netanjahuju glede mirovnih pogajanj s Palestinci. Ti stojijo že tri mesece, med laburisti, ki veljajo za najzmernejše v vladni koaliciji, pa je čedalje pogosteje slišati pozive, naj stranka zapusti vladno koalicijo.
Na Haiti se je po 25ih letih v izgnanstvu vrnil nekdanji diktator Jean-Claude Duvalier, znan tudi kot Baby Doc. Večino časa v izgnanstvu je preživel v Franciji, ob prihodu na letališče v Port-au-Princeu pa je dejal, da je prišel pomagat. Duvalier se je vrnil ravno v času, ko se Haiti poleg katastrofalnih razmer zaradi potresa pred dobrim letom sooča tudi s politično krizo po prvem krogu predsedniških volitev konec novembra lani. Te so zaznamovale številne nepravilnosti in še neobjavljeno poročilo Organizacije ameriških držav naj bi razkrilo, da se kandidat vladajoče stranke Jude Celestin zaradi nepravilnosti ne bi smel pomeriti v drugem krogu volitev.
Duvalier je oblast sicer prevzel leta 1971, a je moral po uporu leta 1986 otok zapustiti, očitali pa so mu, da je odgovoren za smrt več tisoč ljudi in korupcijo. Haitijski premier Jean-Max Bellerive je izjavil, da se ima nekdanji diktator pravico vrniti v domovino.
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je španske avtonomne pokrajine pozval, naj omejijo javno porabo in tako pomagajo pri okrevanju po dolžniški krizi, ki je zajela državo. Za uspeh v boju zoper dolžniško krizo je po besedah Zapatera odgovorna centralna vlada in če pokrajine poziva ne bodo upoštevale, bo španska vlada proti njim izvedla ustrezne ukrepe. Pomembno stopnjo avtonomije v Španiji uživa 17 pokrajin. Te imajo tudi pravico izdajati svoje obveznice, s katerimi lahko financirajo lastno porabo. Nacionalisti v regijah tovrstne pritiske centralnih oblasti ostro zavračajo.
V Nemčiji so začeli razmišljati, da bi za ugotavljanje stopnje blaginje v družbi namesto izračunavanja bruto domačega proizvoda začeli uporabljati indeks, ki bi ugotavljal kakovost življenja in zadovoljstvo državljanov. Znano je namreč, da kazalec bruto domačega proizvoda ne odraža kvalitete življenja v zadostni meri in pri tem lahko tudi zavaja. Večstranski odbor pod vodstvom predsednika bundestaga Norberta Lammerta naj bi svoja priporočila izdal v dveh letih in pol. Za alternativne metode, ki bi bolje pokazale stanje splošne blaginje in zadovoljstva ljudi kot bruto domači proizvod, sta se zavzela tudi britanski premier David Cameron in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
V stranki Desus bodo na popoldansko razvojno klavzuro odšli z novo pobudo glede pokojninske reforme. Zavzemajo se za to, da bi koalicija umaknila zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi, s sindikati, ki so pobudniki referenduma, pa bi skušali doseči soglasje glede podaljševanja pokojninske dobe. Pobuda Desusa bo po besedah predsednika stranke Karla Erjavca vključevala tudi predlog stranke za spremembo interventnega zakona zaradi krize, po kateri bi se pokojnine letos uskladile polovično. Današnja razprava na klavzuri naj bi se vrtela predvsem glede nadaljnje vloge stranke Dusus v koaliciji in poziva stranke Zares k ustavnim spremembam.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa so povedali, da bi v primeru, če pokojninska reforma na referendumu pade, enoletno obdobje, ko Državni zbor ne bi smel spreminjati pokojninskega sistema, izkoristili za pripravo novega predloga. Predsednik zveze Dušan Semolič:
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je tudi predstavila, za kakšne spremembe zakona o delovnih razmerjih se zavzema. Ponovno Dušan Semolič:
Amnesty International bo jutri ob drugi obletnici konca spopadov v Gazi in južnem Izraelu obeležila s podpisovanjem peticije na Prešernovem Trgu med 13. in 17. uro. Ana Čemažar iz Amnesty International:
Novi glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič je povedal, da bo prva naloga novega vodstva družbe ureditev tekočega poslovanja. Nato je treba doseči dogovor s ključnimi dobavitelji, zmanjšati stroške, zagotoviti nove letalske linije in povečati učinkovitost že obstoječih linij ter zagotoviti tekočo likvidnost. Pogovori z bankami, ki letalskemu prevozniku še niso odobrile premostitvenega kredita, po besedah Boštjančiča potekajo ves čas. Predsednik upravnega odbora Adrie Airways Maks Tajnikar je dejal, da pomoč družbi blokira Nova Ljubljanska banka, kar se mu zdi nenavadno glede na to, da je omenjena banka najbolj izpostavljena s krediti v Adrii.