Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SHAD: TSOL (Black Box Music, 2010) (ponovitev 28. 1. 2011 ob 00.30) (1857 bralcev)
Petek, 21. 1. 2011
jizah



* V globalnem hiphoperskem svetu je, žal še vedno precej premalo prepoznaven raper Shad, konec lanskega leta med poslušalstvo izvrgel presežen album "T.S.O.L.". Njegov tretji dolgometražec nadaljuje pot odličnega, tri leta starejšega globoko presežnega predhodnika "The Old Prince".

Zakaj Shad globalno doslej ni bil vidnejša raperska podtalna figura, lahko na hitro ponudi kar nekaj odgovorov. V prvi vrsti se je potrebno sprijazniti, da za njim ne stojijo ne velike multinacionalke, ki ga potiskajo v prvi plan, ne vase zaprta ameriška neodvisna scena. Fant namreč prihaja z Ontaria v Kanadi in velja na kanadski sceni za veliko ime pravovernega, nekonformističnega in čistokrvnega hiphopa. Za razliko od kanadske raperske megazvezdice Draka, ki nima kaj dosti za povedati, malce izven hiphopa izhajajočega K-Osa ter diskotečnega Kardinala Offishiala, je Shad veliko bolj vase zazrt in introspektiven raper, ki brez najmanjšega kančka dvoma zgoraj naštete tako tehnično, pripovedno kot izrazno, globoko prekaša.

Album "TSOL" ni pridigarski, ne moralizira, temveč se vrti okrog zavedne, socialno ozaveščene raperske drže, ki prehaja v bežne izbruhe jeze, battle rapa, humornih prebliskov ter iskrenega pogleda v lastno dušo. Srce parajoče zgodbe se tako preko spretnega podajanja besedil, polnega zanimivih in vizualno predstavljivih metafor, besednih iger ter močnih, a učinkovitih punchlinov, izlivajo v zgodbe z močno edukativno noto.

Porcija zavednega rapa rezultira v prepričljivo razmišljanje o obdajajoči okolici glavnega pripovedovalca. Znotraj ilustrativnih zgodb, v pozitivni maniri govori o spoštovanju do okolice, spoštljivo rapa o ženskah, kot integralnem delu našega življenja in se ne poslužuje nikakršne streljaške, drogeraške, nasilne ali zaničljive konotacije, tako značilne za hiphop. Občasen občutek, da Shad živi v paralelno drugačnem svetu od svojih ameriških kolegov, kjer pištole, zaničevanje žensk, besedičenje o tem kdo in kaj je hiphop ter samonapihovanje sploh niso prisotni, začini še s kakšnim ošvrkom malce bolj filozofske narave. Glavni in najpomembnejši dodatek vsem tem zgodbam se skriva v dejstvu, da, preko vseh resnih tematik, Shad vedno najde trenutke, ko nasmeje, ko zgodbo za hip razbremeni in jo nato nadaljuje. Spoštovanje do žensk se skupaj s povsem vsakdanjimi življenjskimi situacijami in borbami, zrcali v njegovo notranjost, od koder izhajajo življenjske lekcije zrelega in energije polnega človeka, ki nas, preko detajlnih opisov ter prefinjenega storytellinga, vleče v lastno introspektivnost. Potentnost, svežina, skromnost, poštenost povedanega in bistrost, se preko njegovih obžalovanj ter izgub, kažejo v odlični artikulaciji, ki je pri večini njegovih ameriških kolegov nismo vajeni.

Karizmatičnost emsija pa se kaže tudi preko odličnega nabora podlag, ki so delo najrazličnejših kanadskih producentov. Skupne značilnosti gre sicer iskati v estetiki klasičnega ameriškega boom bapa, kjer glava začne migati kar sama od sebe, a gre vendarle v več aspektih za bolj predrzno, reflektivno in tršo različico te forme. Močni bobni se tako spajajo z vzorčenjem starih soul kompozicij, nemalokrat predelanih v precej hitrejši tempo. Skupna celota poslušalca sili k natančnemu poslušanju, saj je potrebno poleg zavzetih besedil slediti tudi močnemu naboru dokaj predrznih podlag, malce drugačnih tekstur ter starošolskemu pristopu do scratchev, kar v skupnem seštevku pomeni, da mi je album z vsakim poslušanjem bolj ljub. Verjetno je temu tako tudi zaradi dejstva, da na tekstovno bolj jokajočih komadih še vedno ohranja pravoverne in ne pomehkužene "beate", namenjene zgolj klubskemu ali ženskemu delu občinstva. Edino pomanjkljivost gre pravzaprav iskati v treh do štirih dokaj neposrečenih refrenih, na katerih bo moral Shad do prihodnje plošče vendarle še malo delati. Plodno in duhovito!

Očitno je, da sta ZDA in Kanada dva povsem različna svetova, kar se kaže tudi na albumu "T.S.O.L.", za katerega lahko brez zadržkov trdim, da gre za izjemen raperski presežek. Kratek, a sladek, le dobrih 40 minut trajajoč album, pa je zadnji resni opomin poslušalstvu in medijem, ki so doslej spali na njegovem delu, da ob izidu tretje plošče vendarle prepoznajo moč in zmožnost Shada.

pripravil Marko Godnjavec- Jizah



Komentarji
komentiraj >>