OFF NAPOVEDNIK

Britanski pevec Boy George je ciprski pravoslavni cerkvi vrnil ikono s podobo Kristusa iz 18. stoletja. Ciprska pravoslavna cerkev Georgu sicer ikone ni posodila, kot je tudi ni sam ukradel. Pevec je ikono namreč kupil pred 26imi leti od nekega londonskega trgovca z umetninami, ne da bi vedel, od kod ikona izvira. Ko se je po 26ih letih seznanil z njenim izvorom in dejstvom, da je bila ukradena, se je odločil, da jo vrne in v sredo je ikono osebno predal škofu Porfyriosu v Londonu. Izmaknili so jo sicer v vasi Neo Chorio Kythreas na severnem delu otoka.

Po letu 1974, ko je Turčija zasedla severni del Cipra in ustanovila turško republiko Severni Ciper, je bilo s tega območja ukradenih veliko umetnin, ki so našle pot na črni trg. Tako naj bi bila vrnjena ikona s strani Boya Georga samo kapljica v morju, vendar bolje kot nič. Ciprska pravoslavna cerkev namreč trdi, da je bilo izropanih več kot 500 cerkva ter da so bila opustošena številna arheološka najdišča in druge lokacije kulturne dediščine, pravico pa išče tudi na sodišču.

Berete OFF program Radia Študent, ki bi ukradeno ikono sicer vrnil, a bi prej na podobo Kristusa narisal brke.

OFF PROGRAM

Nekdanji britanski premier Tony Blair je v drugem nastopu pred komisijo, ki preiskuje britansko sodelovanje v vojni v Iraku, znova zagovarjal invazijo na Irak. Dejal je, da je bil odločen, da bo naredil vse za razorožitev Sadama Huseina, čeprav se je zavedal pomislekov, povezanih z zakonitostjo vojaškega posredovanja. Blair je bil znova poklican pred komisijo, ker je moral pojasniti določena protislovja med pričanjem, ki ga je dal lani pred preiskovalno komisijo ter uradnimi dokumenti in izjavami drugih prič. Blair je sicer priznal, da je 14. in 30. januarja leta 2003 prejel priporočilo generalnega tožilca Petra Goldsmitha, da je za zakonitost vojaške akcije potrebna dodatna resolucija Združenih narodov, vendar je dejal, da je bilo to mnenje začasno, zato ga ni upošteval.

Največja italijanska opozicijska stranka, Demokratska stranka, bo zbirala podpise za odstop premiera Silvia Berlusconija. Vodja stranke Pierluigi Bersani je napovedal, da bodo deset milijonov podpisov pod geslom 'Pojdi domov' začeli zbirati 1. februarja v vseh italijanskih mestih. Po Bersanijevih besedah želijo s to pobudo dati glas ogorčenim državljanom, saj so po njegovem mnenju razmere v Italiji nevzdržne in bi bila vsaka rešitev, vključno s predčasnimi volitvami, boljša, kot da Berlusconi še naprej ostane na položaju. Zadnje dni je Berlusconi poleg gospodarskih škandalov tudi tarča očitkov v zvezi s prostitucijo. Tožilstvo ga namreč obtožuje, da je imel spolne odnose z večjim številom mladih prostitutk. Berlusconija so sicer podprli italijanski sodniki, saj je predsednik združenja sodnikov Luca Palamar dejal, da so obtožbe proti Berlusconiju nesprejemljive in resno ogrožajo avtonomijo in neodvisnost sodstva.

Francosko zunanjo ministrico Michelle Alliot-Marie so med obiskom na območju Gaze ustavili jezni protestniki zaradi četrtkovih izjav ministrice v Izraelu, ko se je zavzela za izpustitev izraelskega talca v Gazi, ni pa omenila palestinskih zapornikov. Protestniki so takoj zatem, ko je ministričin konvoj prečkal nadzorno točko Erez, skočili pred vozila in se ulegli na cesto, nekateri pa so v vozila v konvoju metali čevlje. Policija je nato protestnike razgnala in ministrica se je v Gazi sešla s predstavniki Združenih narodov ter obiskala francoski kulturni center. Palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, v zameno za izpustitev izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki ga zadržuje od leta 2006, od Izraela zahteva izpustitev okoli 1.000 palestinskih zapornikov. Šalit ima tudi francosko državljanstvo, Hamas pa meni, da je Alliot Marie v izjavah pristranska.

V Tuniziji se začenja tridnevno žalovanje za tistimi, ki so izgubili življenje v protestih, zaradi katerih je iz države pobegnil nekdanji predsednik Zine al-Abidine Ben Ali. Življenje je po dosedanjih informacijah izgubilo najmanj 78 ljudi, za nasilje pa se krivi predsedniško gardo. Nova vlada narodne enotnosti se sicer še naprej sooča s protesti, saj je v njej tudi stranka Ben Alija Demokratsko združenje za ustavo, pred protesti najmočnejša stranka v državi. Vlada je že napovedala, da bo priznala pod Ben Alijem prepovedane politične stranke in razglasila amnestijo za politične zapornike.

Ministri vlade so dejali, da so bili izpuščeni že vsi politični zaporniki, medtem ko v Amnesty International zatrjujejo, da naj bi bilo nekaj ljudi, ki so povezani z islamistično stranko Ennahda, še vedno v zaporu. Stari novi premier Mohamed Ganuči in nekaj njegovih kolegov je že izstopilo iz stranke Demokratsko združenje za ustavo, da bi se distancirali od pobeglega Ben Alija.

V Carigradu se je začel nov krog pogajanj med Iranom in šesterico svetovnih sil o iranskem jedrskem programu. Dialog sta strani po 13ih mesecih obnovili v Ženevi, a se je izkazal za popolnoma neuspešnega, zato tudi od tokratnih dvodnevnih pogovorov kakšnega konkretnega rezultata ni pričakovati. Teheran ponavlja, da pri vprašanju svojega jedrskega programa ne namerava popuščati, čeprav je pripravljen na sodelovanje. Pri tem je vodja iranske diplomacije Ali Akbar Salehi tudi povedal, da se njegova država s šesterico ne misli pogovarjati o svojem »jedrskem dosjeju«.

Šesterico držav, znano kot skupina 5+1, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Nemčija, bo na pogajanjih vodila visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Na iranski strani bo glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili. Glavni cilj pogajanj v Carigradu naj bi bil načeti praktična vprašanja.

Kitajski predsednik Hu Jintao je ob koncu obiska v Združenih državah Amerike v Washingtonu govoril pred ameriško-kitajskim poslovnim svetom. Tam je pozval k medsebojnemu spoštovanju ter zagotovil, da Kitajska ni grožnja nikomur. Je pa pozval Združene države k tesnejšemu gospodarskemu in političnemu sodelovanju ter opozoril, da mora Amerika Kitajsko obravnavati kot enakovrednega partnerja. S tem je mislil tudi na priznavanje kitajske suverenosti nad Tajvanom in Tibetom. Tako je dodal, da dokler bodo Združene države Amerike priznavale suverenost Kitajske nad omenjenimi ozemlji, se bodo odnosi lepo razvijali, v nasprotnem pa bo prihajalo do napetosti. Pred tem govorom je bil kitajski predsednik v kongresu, kjer je slišal kritike zaradi kršenja človekovih pravic.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je obravnavala revizijsko poročilo računskega sodišča o gospodarnosti poslovanja Darsa pri izplačilu odškodnine fizični osebi in dogovoru o gradnji nadvoza nad avtocestnim odsekom Pluska – Ponikve. Komisija zaradi negospodarnega ravnanja Darsa v omenjeni zadevi predlaga razrešitev nadzornikov in uprave družbe. Več nam bo povedal predsednik komisije in poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Vizjak.



Poslanec Liberalne demokracije Slovenije in prav tako član parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Anton Anderlič je dejal, da bo počakal do 15. marca, ko se izteče rok za predložitev odzivnega poročila. Do takrat pa razrešitev podpira.

Nevidni delavci sveta – Samoorganizirana skupina delavcev SCT je na skupščini v Socialnem centru Rog zaradi stiske delavcev v SCT-ju sprejela zahteve, ki so jih naslovili na vpletena podjetja, državne institucije in širšo javnost. O naslovljenih zahtevah smo govorili z Irfanom Beširovićem iz Socialnega centra Rog:



Ob petih popoldan se bo uradno odprla Študentska hiša SRCe, ki bo namenjena študentom v stiski. Delovala bo na Židovski stezi 6 v Ljubljani. O začetnih kapacitetah hiše in namembnosti smo govorili z direktorico Zavoda Študentske svetovalnice Sanjo Leban: