"Lažne smrti razreda" je nosilo naslov predavanje Stipeta Ćurkovića, ki je nastopil prejšnji četrtek v sklopu ciklusa predavanj Razredni boj po razrednem boju v klubu Gromka. Že v napovedi predavanja je predavatelj zapisal, da so mnogi hoteli pokopati koncept razreda in razrednega boja tako na levici kot desnici in vendar je koncept preživel svoje pogrebce.

Ćurković je najprej pokazal na teoretske napake in na napačna branja samega Marxa. Marxova razredna teorija sloni predvsem na dveh temeljnih razredih, ki sta nujna za reprodukcijo kapitalizma kot načina proizvodnje, na kapital in proletariat. Teza temeljnih razredov ne zadeva empirijskega spektra konkretnih pojavnih oblik in etnografskih diferenciacij, torej ni vezana na klasično obliko industrijskega proletariata kot je mnenja večina pogrebcev, ki živijo v iluziji, da proletariata ni več. Kapital je družbeni odnos med mezdnim delom, ki se je prisiljeno prodajal na trgu delovne sile, in kapitalom, ki si v procesu produkcije prilašča presežno vrednost, ne glede na način dela, ki se znotraj procesa opravlja.

Odnos med obema temeljnima razredoma se strukturira okrog sistema denar-blago-denar, ki je formula reprodukcije kapitala, hkrati pa tudi formula njegove ekspanzije in družbene transformacije. Kot je poudaril Ćurković, je Marxova razredna teorija nerazdružljiva od teorije družbenega napredka in ne statična deskripcija konkretne zgodovinske konfiguracije, zato tudi ni vezana na nobeno konkretno zgodovinsko pojavno obliko. Zato je glavna napaka teorij, ki zavračajo razredno teorijo, da ne izhajajo iz vprašanja glede produkcijskih odnosov med delom in kapitalom, ki si prilašča presežno vrednost, ampak iz deskripcijskih opisov proletariata ter dajejo prednosti eni od zgodovinskih oblik - industrijskemu proletariatu - ki jo identificirajo s proletariatom per se.

Ironično po Ćurkoviću je, da je bil ravno Marx tisti, ki je pokazal, da je kapitalizem zgodovinsko dinamičen in obsojen na vedno nove rekonfiguracije tehnične kompozicije proletariata. Pri tem je Marx pokazal, da bo ravno tehnologija in njega družbena forma v kapitalizmu silila kapital v neprestano preoblikovanje delovnih nalog in delovnih mest. Druga pomembna teza, ki jo je Ćurković v predavanju predstavil, je tako imenovan konec razrednega boja. Ćurković je poudaril, da prav tako kot pri razredih, tudi razrednega boja ne moremo vezati na eno od zgodovinskih pojavnih oblik (npr. militantni sindikati ali pariška komuna), ampak je že sam proizvodni odnos antagonističen. Kapital tako v razrednem boju aktivno sodeluje iz dneva v dan. Po Marxu se to vrši kot posledica boja za ekstrakcijo presežne vrednosti - nove oblike organizacije dela in nadzorovanje delavstva v delovnem procesu. Torej se razredni boj ne začne šele s politično mobilizacijo delavstva, temveč je neprestano prisoten skozi boje med delom in kapitalom. To najbolj vidimo v boju za povečanje deleža delovnega časa, kjer se proizvaja vrednost nad vrednostjo potrebno za reprodukcijo delovne sile, ki je prav tako zgodovinsko specifična in posledica razrednega boja ter pri dvigovanju produktivnosti in deležu dobička iz te produktivnosti.

Naslednje predavanje bo v četrtek, 27.januarja v klubu Gromka na Metelkovi. Nastopila bo Lilijana Burcar s predavanjem: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov.

Poročilo je spisala Lidija.