Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
12. 11. 2003 (3174 bralcev)
Sreda, 12. 11. 2003
Lan




Je že res, da Nemčija je in še hrani zajeten del Turčije. Gasterbajt je za nekatere edini način za napolnitev turških starševskih žepov in otroških želodcev. Dela so bedna in po evro-standardih podplačana. Prenekateremu sleherniku, konkretno, Alahovemu sledniku sredi bundesrepublike, je vera sidrišče, ki preprečuje popolno odplako v tujerodno, vsiljeno pehanje za cvenkom. Če se izrazimo malce perverzno – “RELIGION MACHT FREI!”

Nemško ustavno sodišče je v septembru učiteljici iz zvezne dežele Baden-Wuerttemberg dovolilo nošnjo feredže med delovnim časom, saj ni bilo zakona, ki bi ji to prepovedoval. A si je sodišče maneverski prostor zagotovilo z odlokom, ki pristojnost o dotični tematiki prelaga na posamezne deželne parlamente. Voljeni predstavniki ljudstva dežele Baden – Wuerttenmberg in šestih drugih bodo nošnjo feredže v šolah prepovedali v najkrajšem možnem času. Več - prepoved se bo nanašala na vse simbole, ki bi lahko politično konotirali. Razen??? Razen krščansko-židovskih. Nemci so križali polmesec!

Tole je s sojem polmeseca razsvetljeni, besno razkriževalni OFF program Radia Študent:

Začnimo z rojstnodnevnimi voščili. Podalpska vladna koalicija, po domače Ropovska banda, v soboto praznuje tretji jubilej. Naj jim mine hitro, s čim manj spanca in čimveč opozicije. Koš privzdignjenih sredincev jim pošilja aktualno-politična redakcija s svojo radijsko družino.

Mineva pa tudi 69 let odkar se je v ameriški zvezni državi Cicinnati 16-letni prodajalki ljubezni in neznanemu očetu rodilo dete, ki ga je mati okrstila za Charlieja. Mali Charles Manson je odrasel v človeka z zanimivim impresumom. Še večjega ga dela dejstvo, da vse storjeno globoko obžaluje.

Charlieja ni več med nami, slava mu v peklu.

Peklu odvzemimo slavo in dobimo štiriinpetdeseto ameriško zvezno državo Irak. 52 je kajpak matičnih, triinpetdeseta pa Afganistan. Vsi ostali smo kolonije. Kakorkoli, po Bushevi razglasitvi konca obsežnejših vojaških operacij sta v Iraku vzcvetela mir in prosperiteta, ki pa ju na dnevni bazi kali nekaj eksplozij, rafalov in trupel.

Davi je v Nasiriji na sedežu italijanskih karabinjerjev odjeknila eksplozija, do zaključka naše redakcije je število žrtev naraslo na ducat. Italijanski parlament je prekinil zasedanje, “il duce” Silvio pa bo verjetno prekinil svojo evropsko turnejo.

Ameriška administracija golta cmoke v svojih grlih in samoiniciativno govori o krizi. Civilni upravitelj Iraka Paul Bremer že drugič v zadnjem tednu vandra v matično prestolnico na posvete, vse izrazitejši pa so tudi pozivi h krepitvi vloge NATO pakta, katerega akcije morajo odobriti pristojni organi vseh sodelujočih držav. To pa vedno zahteva čas in živce, česar Bush ta moment nima. Vezan je na dva roka. Prvi je 15. december, ko bo v skladu z resolucijo Združenih narodov potrebno predložiti časovni okvir za predajo Iraka v upravljanje Iračanom. Drugi rok so ameriške predsedniške volitve, ki jih George junior ne more dobiti brez tektonskih vojaških premikov na bolje.

Željo po vojaških premikih so izrazili tudi voditelji zahodnoafriških držav. V nemirno Slonokoščeno obalo bi želeli poslati plavo mirovno misijo le občasno Združenih narodov. Smrkci bi vsaksebi držali upornike na severu in vladne sile, ki nadzorujejo južno polovico države. Optimizem nikakor ni na mestu. Prisotnost plavih šlemov je lahko tudi legitimacijsko sredstvo za implementacijo genocidnih politik. Primer – Srebrenica.

Sekcija za ohranitev slovenstva pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa – kratko odvetniška pisarna Starman in partnerji – je na Vlado naslovila poziv, naj ta takoj začne s pripravami na začetek arbitraže glede razmejitvene črte v Istri in na morju. Naše pogajalsko izhodišče bi po mnenju borcev za južno mejo moralo temeljiti na 200-letnih zgodovinskih dejstvih. Ta zgodovina pa pravi, da je Savudrija slovenska.

Aktualno - politična redakcija tega radija je oblikovala lasten predlog. Če jih Janezi nabrišemo v žogobrcu, je polotok naš. Če nas šahisti zmažejo, jim damo Ljubljansko banko, Trdinov vrh, nuklearko in zunanjega ministra. Če bi bil rezultat kakorkoli sporen ali podvržen pritožbam vpletenih strani, vložki obojih postanejo portugalski protektorat.
In, ljudje, na vlaku za Zagreb je še plac!







Komentarji
komentiraj >>