OFF NAPOVEDNIK

Zapeti ameriško himno pred začetkom finala lige ameriškega nogometa Super Bowl, enega najbolj gledanih dogodkov v Združenih državah, naj bi bila velika čast, ki po navadi doleti zvezdnike popularne kičaste glasbe. Temu primerne pa so tudi razno razne smešne prigode, ki si jih ti superzvezdniki nakopljejo na svojo grbo. Zadnja izmed njih je Christina Aguilera. Ta se je med petjem himne The Star Spangled Banner zmotila in dvakrat zapela isti verz, zaradi česar je nemudoma postala tarča kritik in posmeha.

Aguilera sicer pravi, da se s petjem ameriške himne ukvarja že od sedmega leta. Tokrat je verjetno zaradi pritiska, ki spremlja petje himne na takšnem dogodku, pozabila en verz in z manjšo spremembo ponovila dvakrat istega. Po spodletelem nastopu je pričakovano dejala, da iskreno upa, da so ljudje začutili njeno ljubezen do Združenih držav Amerike in da so pravi duh himne kljub vsemu lahko čutili. Aguilera ni prva, ki je pomešala kitice himne na pomembnem športnem dogodku. Leta 2001 se je to zgodilo pevki Macy Gray, ki so jo zato gledalci izžvižgali, sama pa je povedala, da je bil to zanjo eden najbolj sramotnih trenutkov v življenju.

Berete nikoli izžvižgani OFF program Radia Študent, ki ga boli kurac za himne!

OFF PROGRAM

Protestniki na osrednjem kairskem trgu Tahrir vztrajajo kljub včerajšnjim pogovorom oblasti z nekaterimi predstavniki opozicije. Na srečanju so se dogovorili za oblikovanje odbora, ki bo do začetka marca predlagal ustavne spremembe in spremembe zakonodaje. Po mnenju opozicije daje trenutna ustava preveliko moč predsedniku države. Poleg tega naj bi ustanovili urad, ki bo obravnaval pritožbe v zvezi s političnimi zaporniki, odpravili pa naj bi tudi omejitve, ki veljajo za medije. Govorili so tudi o končanju izrednih razmer, ki policiji dajejo široka pooblastila. Protesti z nedelje na ponedeljek so z izjemo opozorilnih strelov vojske minili mirno. Sicer se razmere v Kairu kljub protestom vračajo na običajne tire in so danes po mestu že nastajali prometni zamaški.

V senegalskem Dakarju se je s pohodom več deset tisoč ljudi začel 11. Svetovni socialni forum, ki predstavlja alternativo Svetovnemu gospodarskemu forumu v Davosu. Na srečanju, ki poteka v luči vstaj v arabskem svetu, se udeleženci osredotočajo predvsem na zahteve po demokraciji in kritike poraznih socialnih razmer, ki odsevajo krizo kapitalizma. Včeraj je zbrane nagovoril bolivijski predsednik Evo Morales, ki je dejal, da kapitalizem spričo ljudskega odpora umira. Zaradi 35-minutnega govora Moralesa si je forum prislužil tudi nekaj kritik s strani udeležencev, saj naj bi bil Socialni forum nepolitičen. V Dakarju sicer pričakujejo tudi predsednike Venezuele Huga Chaveza, Benina Bonija Yayija, Gvineje Alpho Condeja in nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo. Organizatorji foruma so poudarili, da je Afrika primer največjih napak neoliberalne politike zadnjih treh desetletij.

Tajske in kamboške sile se že četrti dan zapored spopadajo na obmejnem območju blizu templja iz 11. stoletja Preah Vihear. Leta 1962 je sicer meddržavno sodišče v Haagu odločilo, da tempelj pripada Kambodži, ni pa razsodilo, komu pripada ozemlje okoli templja, zaradi česar vedno znova prihaja do napetosti med državama. Obe za zadnje spopade krivita druga drugo. Kamboški premier Hun Sen se je v soboto obrnil na Varnostni svet Združenih narodov in zaprosil za njegovo nujno sejo, na kateri bi od Tajske zahtevali prekinitev agresije. V štiridnevnih spopadih so do zdaj umrli trije vojaki in dva civilista, 15.000 Tajcev pa je moralo zapustiti svoje domove.

Čilska policija je na Velikonočnem otoku nasilno odstranila skupino domorodcev plemena Rapa Nui iz luksuznega hotela, katerega stavbo so okupirali od lanskega leta. Pripadniki plemena pravijo, da je bila zemlja, na kateri je bil hotel zgrajen, ilegalno odvzeta njihovim prednikom generacije nazaj. Več mesecev že protestirajo proti temu, čemur vlada pravi razvoj otoka. Hotel je bil sicer od vlade v 90. letih prejšnjega stoletja odkupljen s strani vplivne investicijske skupine Scheiss. Odvetnik plemena Rapa Nui Rodrigo Gomez pravi, da je 50 oboroženih policistov vdrlo v hotel in odstranilo zadnje protestnike. Odstranitev je bila izvršena samo dva dni pred tem, ko bo na sodišču potekala obravnava o lastništvu omenjene zemlje. Velikonočni otok leži več kot 3.600 kilometrov zahodno od Čila, ki ga je aneksiral leta 1888.

Prepovedano politično krilo prepovedane baskovske separatistične teroristične organizacije Eta, stranka Batasuna, je sporočila, da je oblikovala novo stranko, s katero namerava kandidirati na volitvah. Nova stranka naj bi zavračala nasilje, tudi tistega, ki ga je izvedla Eta. Oblikovanje nove stranke je v Bilbau napovedal dolgoletni vodja Batasune Rufi Etxberria, njeno ime pa bodo razkrili jutri. Batasuna nikoli do zdaj ni obsodila Etinih napadov, stranko pa so prepovedali leta 2003. Sicer jo je po prepovedi nasledilo več strank, a so oblasti tudi tem prepovedale delovanje, zato analitiki menijo, da izjava Exteberrie o zavračanju nasilja nove stranke ne bo dovolj, da bi oblasti dovolile njeno delovanje.

Na včerajšnjem protestu pred vilo italijanskega premierja Silvia Berlusconija v kraju Acore pri Milanu so izbruhnili spopadi med policisti in več sto protestniki. Nemiri so prav tako izbruhnili med protesti pri železniški postaji v omenjenem kraju. Ranjenih je bilo več protestnikov, policistov in tudi neki novinar, dva protestnika pa so aretirali. Demonstranti, ki so zahtevali odstop Berlusconija, so poskušali prebiti kordon, ki ga je policija vzpostavila nekaj sto metrov pred premierjevo vilo. Izbira kraja Acore za protest je bila simbolična, saj so tam potekale nekatere od razuzdanih Berlusconijevih zabav. Že v soboto je okoli 9.000 ljudi s protesti v središču Milana zahtevalo Berlusconijev odstop. Med njimi sta bila tudi filozof in pisatelj Umberto Eco ter pisatelj Roberto Saviano.

Trije koalicijski člani komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb – Dušan Kumer iz Socialnih demokratov, Tadej Slapnik iz Zaresa in Anton Urh iz Desusa – pozivajo vlado, Državni zbor in Sovo, naj svoje nekdanje funkcionarje, vabljene na nujno sejo komisije, odvežejo molčečnosti. Na seji bodo razčiščevali zaplete glede izročanja gradiva nekdanje Službe državne varnosti. O pozivu smo govorili s Tadejem Slapnikom:



Poslanec Slovenske demokratske stranke Miro Petek je na vlado naslovil poslansko vprašanje, v katerem jo sprašuje, kaj je ponudila, da se bo predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama srečal z premierjem Borutom Pahorjem, ki danes začenja obisk v Ameriki. Miro Petek:



Sicer bo uradni gostitelj Boruta Pahorja podpredsednik Združenih držav Joseph Biden in ne Barack Obama:



Zanimivo je, da se zdaj predstavnik Slovenske demokratske stranke v kritiki vlade sklicuje na dokumente, ki jih je razkril Wikileaks, čeprav so samo razkritje teh dokumentov vidni člani omenjene stranke označevali kot nemoralno dejanje in krajo.

Sindikat vojakov Slovenije je na delovno in socialno sodišče vložil četrto kolektivno tožbo zoper državo. To so storili zaradi po njihovem mnenju nezakonite določitve plač civilnim osebam, pripadnikom Slovenske vojske leta 2008 ob prehodu na nov plačni sistem in zaradi nepriznavanja dodatka za stalnost tem osebam. V četrti tožbi zahtevajo izplačilo razlike v plači posamezniku za nazaj v višini tudi do 11.000 evrov bruto. Govorili smo s predsednikom Sindikata slovenske vojske Gvidom Novakom:



Vlada sicer meni, da Sindikat vojakov Slovenije ni reprezentativen sindikat in ni upravičen do sklepanja kolektivnih pogodb. Gvido Novak: