Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
INFORMACIJSKO TERORISTIČEN OFF (2183 bralcev)
Torek, 8. 2. 2011
Luka P. in Goran



OFF NAPOVEDNIK

Kot veste, se te dni premier Borut Pahor skupaj z ministrom za finance Francijem Križaničem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem mudi na obisku pri ameriških kolegih. Vsa srečanja jasno potekajo v kar se da prisrčnih in prijateljskih tonih in prevevajoč optimizem krepitve gospodarskega in političnega sodelovanja brez dvoma navdihuje tudi kičaste komplimente, ki jih sestankujoči pred budnimi ušesi medijev namenjajo drug drugemu. Tako lahko preberemo, da sta demokratska senatorja slovenskega rodu Tom Harkin in Amy Klobuchar na srečanju s premierjem nadvse hvalila domačo potico in vino, slišati pa je bilo tudi hvalnico Sloveniji kot veliki prijateljici Združenih držav in stabilizacijski sili na Balkanu.

Sicer pa v slovenski diplomaciji poudarjajo dozorelost odnosov med državama, kot so sami zadevo poimenovali. Vprašamo se lahko, če je pridevnik dozorel potrebno brati tudi v luči pricurljanih Wikileaksovih depeš, recimo tistih o nalogah ameriških diplomatov, da vohunijo po zasebnosti slovenskih politikov. Ob tem ste lahko opazili, da je te dni dozorela tudi Slovenska demokratska stranka, in sicer v drugačno, teroristično smer. Tako se z uporabo Wikileaksovih depeš naslavljajo na premierja Pahorja, ki naj razkrije ceno svojega sončenja pred objektivi v Beli hiši, s katerim se bo v svetovno zgodovino gotovo zapisal kot tisti neznani politik, ki se je rokoval s predsednikom Obamo. Tako je to, sredstva pač opravičujejo cilj. In tudi posluževanje tistega, kar ste še nedavno razglašali za vrsto terorizma, je kdaj uporabno.

Berete do diplomacije nezaupljiv in informacijsko terorističen OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Preiskovalci Urada generalnega inšpektorja na ameriškem zunanjem ministrstvu so predstavili poročilo, v katerem navajajo, da so našli dokaze izkoriščanja delovne sile z nižjo izobrazbo na ameriških ambasadah v Zalivu. Poročilo med drugim govori o pogodbenih delavcih iz Bangladeša, Etiopije, Indije, Nepala, Filipinov in Šri Lanke, ki bi na ambasadah opravljali kuharska, vrtnarska in čistilna dela, a so morali zato plačati pristojbine v višini polletne plače. Prav tako naj bi jim odvzeli potne liste ter jih nastanili v umazanih in prenatrpanih pogojih.

Vodja čečenskih upornikov  Doku Umarov je prevzel odgovornost za januarski bombni napad na moskovskem letališču Domodedovo. Umarov je prek video posnetka, ki so ga objavili na spletni strani čečenskih upornikov, sporočil, da je bil napad izveden po njegovem ukazu. Sam je napad razlagal kot odgovor na ruske zločine na Kavkazu in napovedal, da bo letošnje leto leto prelivanja krvi in solza v Rusiji. Toda največ prahu je dvignila njegova izjava, da obstaja na stotine samomorilskih napadalk in napadalcev, v vsakem trenutku pripravljenih, da izvršijo svoje poslanstvo. Analitiki pričakujejo, da bo ta izjava razširila strah po vsej državi. Posledično se pričakuje vse večja prisotnost in pristojnost ruske obveščevalne službe.

Množični protesti proti egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku se nadaljujejo že tretji teden. Mubarak je pod pritiski svetovne politike in domače javnosti oblikoval komisijo, ki naj bi bedela nad ustavnimi in zakonskimi spremembami. Po besedah egiptovskega podpredsednika Omarja Sulejmana je predsednik Mubarak prav tako oblikoval odbor, ki bo preiskal spopade, ki so na kairskem trgu Tahrir izbruhnili minulo sredo. Sulejman je pokroviteljsko obljubil, da protestnikov ne bodo kazensko preganjali.

Ob vsemu vmešavanju tujih velesil pri nastali politični krizi v Egiptu pa egipčanskim oblastem najbolj hodi v nos Ankara. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je Mubaraku očital, da napoved, da ne bo ponovno kandidiral, ni dovolj in ga pozval, naj sprejme dodatne korake ter izpolni zahteve protestnikov. Dvome je izrazil tudi turški zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki je izjavil, da egiptovski vladi ne gre zaupati pri reformah političnega sistema in da so te pod aktualno vlado nemogoče. Egiptovsko zunanje ministrstvo je na zagovor že poklicalo turškega veleposlanika v Kairu, poleg tega pa so poslali opozorilno pismo, v katerem so poudarili, da lahko le egiptovsko ljudstvo odloča o prihodnosti države. Ankaro uradni Kairo tako obtožuje vmešavanja v notranje zadeve Egipta.

Grčijo je zaradi strogih varčevalnih ukrepov, ki jih je spričo hude gospodarske krize in pritiskov Mednarodnega denarnega sklada sprejela vlada, zopet zajel stavkovni val. V grški prestolnici več ur niso vozili vlaki podzemne železnice, prav tako so v Atenah stavkali vozniki avtobusov. Že tretji dan zapored stavkajo zdravniki, ki jih plačuje največja državna zdravstvena zavarovalnica. Grški zdravniki zahtevajo več sredstev, medtem ko lekarnarji protestirajo, ker številne zdravstvene zavarovalnice zdravila, predpisana bolnikom, plačujejo z večmesečno zamudo.

Iz sosednje Hrvaške prihaja vest, da naj bi nekdanjega premierja Iva Sanaderja hrvaške oblasti obsodile ne zgolj zaradi obtožb o korupciji in zlorabi položaja, pač pa tudi zaradi obtožb o pranju denarja v višini treh milijonov evrov. Časnik Novi list, ki se sklicuje na dva neimenovana vira, seznanjena s potekom razširjene preiskave, navaja, da je skorajda celotno blokirano premoženje Sanaderjevih pridobljeno protizakonito in da je bilo premoženjsko stanje družine bivšega premiera po vrnitvi na Hrvaško iz Avstrije v začetku 90ih let prejšnjega stoletja občutno slabše, kot so to sami predstavljali. Postopek proti Sanaderju so zaradi pranja denarja sprožili tudi v Avstriji, in sicer je to storila ena od tirolskih bank. Na njegovih računih oziroma računih njegovih družinskih članov v Avstriji naj bi imeli parkiranih okoli 1,3 milijona evrov.

Mariborski Radio Študent je v velikih finančnih težavah. V luči tega se je v Mariboru odvil shod za MARŠ, sledila pa je novinarska konferenca, na kateri se je predstavila trenutna situacija mariborskega radia. Nekaj o tem je povedal urednik glasbene redakcije MARŠ-a Mitja Hlupič:



Jutri ob 10.30 se bo pred podjetjem Novista na Grassellijevi 10 v Ljubljani, blizu križišča Linhartove in Topniške ceste, zgodil protest samoorganizirane skupine delavcev SCT. Javni shod se bo začel na dvorišču Tovarne Rog, potem pa se bo premaknil pred Novisto in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer bodo protestniki izrazili nestrinjanje z dejstvom, da mnogi migrantski delavci kljub vplačevanju prispevkov niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Aktivistka Nevidnih delavcev sveta Irina Vinčić nam je naštela protestne zahteve delavcev:



OFF sta prešerno pripravila Goran in Luka P.