Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROSTOVOLJNOSTI IN VELIKODUŠNOSTI (2096 bralcev)
Torek, 15. 2. 2011
Boris V.



OFF NAPOVEDNIK

Ni ga boljšega napovednika, ki naj bi predstavljal veder začetek bloka novic iz temačnega sveta, kot takšen, ki se nanaša na uradne izjave Slovenske škofovske konference. Iz tiskovnega urada te organizacije smo prejeli izjavo njenih članov ob dolžniški krizi gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo. V uvodu priznajo, da so se dogajale številne nepravilnosti pri poslovanju in da je odpovedal nadzor. Škofje so izrazili podporo novemu mariborskemu nadškofu Turnšku, ki naj bi si prizadeval za pošteno razjasnitev položaja. Kot da je lahko razjasnitev nepoštena. Kakorkoli. Škofje seveda niso pozabili omeniti Boga. Dolg namreč poskušajo razumeti kot njegov poziv, naj vse delovanje Cerkve na Slovenskem še naprej opirajo predvsem na velikodušnost in prostovoljstvo duhovnikov in vernikov.

Kot pišejo, gospodarske dejavnosti Cerkve še zdaleč niso v ospredju njihovih prizadevanj, dela, veselja in razlogov, da pripadajo Kristusu v Katoliški Cerkvi. Znova so poudarili, da Cerkev na Slovenskem ni bogata v gmotnem smislu, ampak zgolj z velikodušnimi in požrtvovalnimi duhovniki in verniki, ki imajo Cerkev za svojo. Glede na to, da so v Mariboru ustvarili za okoli 800 milijonov evrov dolga, bo potreba po velikodušnosti vernikov toliko večja. Kar pa bo goreče katoličane, verjamemo, zgolj dodatno zbližalo z Bogom.

Berete OFF Program, ki Cerkvi svetuje ustanovitev sklada, ki bi se ukvarjal izključno z odpustki z visoko donosnostjo.

OFF PROGRAM

Medtem ko so se protesti v Egiptu prelevili v stavke in zahteve po višjih plačah, pa se nemir razliva po teheranskih ulicah. V iranskem glavnem mestu se je na tisoče opozicijskih protestnikov spopadlo z varnostnimi silami, policija pa je proti njim uporabila solzivec in jih več tudi aretirala. V spopadih naj bi umrla ena oseba. Zadnji protesti proti iranskemu režimu so bile sprva demonstracije v podporo ljudskim vstajam v arabskih državah, a so hitro prevzele nov namen. To so pričakovale tudi oblasti, saj je policija že pred demonstracijami obkolila hišo opozicijskega voditelja Mira Hoseina Musavija in mu tako preprečila udeležbo.

V hišnem priporu je tudi drugi vodja opozicije Mehdi Karubi, pod nadzorom pa je tudi nekdanji reformistični predsednik Mohamed Hatami. Nekateri iranski poslanci so tako za omenjene tri zahtevali kar smrtno kazen. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je upor proti Mubaraku v Egiptu sicer podprl, do zahtev svojih državljanov pa ni tako razumevajoč.

Protivladni protesti so včeraj potekali tudi v Bahrajnu, otoški državi v Perzijskem zalivu. V protestih v vasi Dija, vzhodno od glavnega mesta Manama, je bil ranjen nek mlajši moški, ki je danes umrl. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi, policija pa je nanje streljala z gumijastimi naboji in solzivcem. Aktivisti so, zaradi smrti protestnika, preko interneta že pozvali k novim protestom. Bahrajn je sicer pretežnmo šiitski, vlada pa mu sunitska kraljeva družina Al Halifa. Bahrajn je tudi oporišče pete flote ameriške mornarice in tako strateški zaveznik Zahoda.

Konflikt med Tajsko in Kambodžo, zaradi ozemlja okoli starodavnega hindujskega templja Preah Vihear, se nadaljuje. Kambodža je sicer zahtevala od Varnostnega sveta Združenih narodov, naj na območje napoti mirovne sile, a se je Varnostni svet odločil zgolj za poziv k zmanjšanju napetosti. Obe državi je tudi pozval, naj sprejmeta trajno prekinitev ognja in razrešita spor z dialogom. Skoraj 1000 let star tempelj je Meddržavno sodišče v Haagu leta 1962 sicer dodelilo Kambodži, ni se pa izreklo glede tega, kateri državi pripada manj kot pet kvadratnih kilometrov ozemlja okrog templja.

Na meji pa je prišlo že do novega incidenta. Tajska namreč obtožuje Kambodžo, da je njena vojska ponoči na tajsko stran meje vrgla nekaj ročnih granat, pri čemer je bil ranjen tajski vojak. Dosedanja bilanca zadnjih spopadov je osem mrtvih na kamboški in trije na tajski strani. 22. februarja naj bi o tem sporu razpravljali tudi zunanji ministri Združenja držav jugovzhodne Azije.

V Evropski uniji naj bi se v okviru razprave o njeni vlogi v Bosni in Hercegovini omenjala tudi možnost sankcij za nekonstruktivne voditelje, ki zavirajo reforme v Bosni. Tako imenovani omejevalni ukrepi unije v odnosu do tretje države so zamrznitev sredstev in prepoved potovanja v države članice. Zunanji ministri članic unije bodo sklepe o odnosu unije do Bosne predvidoma sprejeli marca, zdaj pa je težko napovedati, ali bodo sklepi vključevali tudi omenjene sankcije. O tem, ali so takšne sankcije primerne oziroma kakšen naj bi bil njihov učinek na politični razvoj Bosne in Hercegovine, smo govorili s Katano Gordano, novinarko sarajevskega dnevnika Oslobođenje, iz Banja Luke:

Gordana je izpostavila, da Evropska unija vsaj zadnjih sedem let nima nikakršne strategije do Bosne in Hercegovine, zato smo novinarki postavili naslednje vprašanje:

Ustavno sodišče je začelo javno obravnavo zahteve Državnega zbora za presojo posledic, ki naj jih po mnenju poslancev imela zavrnitev pokojninske reforme na referendumu. Ustavni sodniki so se tako seznanili s podrobnostmi zahteve. Na javno obravnavo so prišli tako predstavniki državnega zbora, vlade in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot sindikatov. Predstavniki slednjih so se še pred začetkom obravnave zbrali pred poslopjem sodišča s transparentom, na katerem je pisalo „Dovolite, da odločijo ljudje".

Skupina nepovezanih poslancev, Vili Rezman, Franc Žnidaršič in Andrej Magajna, so se dogovorili, da bodo pri pogajanjih o sodelovanju v koaliciji nastopali ločeno. Žindaršič je dejal, da je razlog za to Magajnovo nespoštovanje njihovega dogovora, da se o stališčih najprej pogovorijo znotraj njihove poslanske skupine. Magajna je namreč ločeno od ostalih dveh članov koaliciji predstavil svoje pogoje za sodelovanje. Še vedno bodo delovali kot poslanska skupina, saj jim to omogoča administrativno in strokovno podporo, to pa je najbrž tudi vse, je dodal Žnidaršič.

Organizacija Alpe Adria Green je na jutranji novinarski konferenci predstavila pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Več nam je povedal predsednik Alpe Adria Green, Vojko Bernard:

Kakšno mnenje glede tega vprašanja pa v Alpe Adria Green pričakujejo od javnosti?



Komentarji
komentiraj >>