Samokritičnost in avtorefleksija nista vedno dovolj, čeprav se ju pri svojem delu nenehno poslužujemo. Včasih je treba prisluhniti tudi tujemu mnenju. V svojem dvainštiridesetem letu smo ocenili, da je že čas za kaj takega. Kako torej izvedeti, kaj ljudje menijo o našem delu? Po zgledu velikih slovenskih medijev smo z nekaj mnenji z ulice ugotavljali, kakšno je javno mnenje. Namesto standardnega postopanja po Čopovi smo se odločili za zalezovanje ljudi po fakultetah. Izposodili smo si ušesa naključnih študentov, ki so se v zadnjih dneh izpitnega obdobja v majhnem številu še znašli tam.

Najprej nas je seveda zanimalo, kako dobro študenti sploh poznajo Radio Študent, ali ga kdaj tudi poslušajo in kaj poznajo iz vsebine.

Odgovori porajajo nova vprašanja. Kaj je nežnim študentskim dušam všečnega na radiu in kaj jih spravlja ob živce? Zaskrbelo nas je tudi za tiste, ki so se odločili, da nam ne posvečajo pretirane pozornosti. S čim točno jih odvračamo in kaj bi morali storiti, da bi jih pritegnili?

Vsi imamo izdelane okvirne podobe o ljudeh, ki kupujejo določene izdelke, obiskujejo določene destinacije, pripadajo nekim družbenim skupinam. Zato smo naše izbrane predstavnike javnega mnenja povprašali tudi o tem, kakšni ljudje sploh poslušajo ta radio in kako poznan je med ljudmi.

Nedotaknjena ni ostala niti famozna spletna stran www.radiostudent.si.

Kaj lahko potegnemo iz vsega tega? Popljuvani in zbrcani štejemo preostale zobe, premišljujemo o predlogih in se naročamo pri zobozdravniku. Za zdaj pač samo to.

V miniaturnem snežnem metežu je po mnenjih spraševala Maja.