Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF GEEKTORJEV 2010 (2233 bralcev)
Četrtek, 17. 2. 2011
tadejla



OFF NAPOVEDNIK

Danes je bila prvič podeljena druga najprestižnejša IT nagrada pri nas – Geektorji 2010. Predstavniki spletne redakcije Radia Študent so izbirali med nominiranci v štirih glavnih kategorijah: filmi z geekovsko tematiko, dodatki za konzole, igre in mobilni telefoni. Pri tem sta bili zadnji kategoriji razdeljeni še na komercialne, neodvisne in namizne igre ter ultimativne, dosegljive in nizkocenovne telefone. Med filmi je žirante prepričal Gilliamov Imaginarium of Doctor Parnassus.

Malce manj so bili RŠ geeki navdušeni nad lanskoletnim razvojem na področju konzol. Microsoft, Nintendo in Sony so vsak po svoje predstavili kontrolerje, ki omogočajo igranje iger s pomočjo premikanja po prostoru, zmagovalec pa ni bil izbran. Vse omenjene tehnološke rešitve so sicer obetavne, a resnične implementacije v obliki igre, ki bi resnično navdušila, ni pokazal še nihče od treh velikanov.

Za najboljše igre so bili razglašeni: Biowarov obsežni Dragon Age: Origins, ki se ga je načrtovalo kar pet let; indiejevska strategija Revenge of the Titans, ki so jo naredili pri Puppy Games; ter namizna igra Alien Frontiers.

Ostanejo samo še mobilniki, pri katerih je šla krona najprestižnejšega razreda v roke Googlu oz. njihovemu pri Samsungu izdelanemu modelu Nexus S, prevlado v srednjem razredu je prevzel LG-jev Optimus One, medtem ko je žirija skupuhom priporočila Samsungov generični telefon E2121B, ki ga je moč kupiti že za simboličen 1 evro.

Vi pa berete OFF program, ki se nerad druži z igralci World of Warcraft.

OFF PROGRAM

Po poročanju televizije Al Arabija je Egipt prepovedal prečkanje Sueškega prekopa dvema iranskima vojaškima ladjama. Operacijske službe prekopa so sicer zanikale, da bi prejele kakršno koli prošnjo iranskih oblasti za prečkanje prekopa. Skozenj namreč lahko plujejo ladje vseh držav, ki niso v vojni z Egiptom, a potrebujejo dovoljenje obrambnega in zunanjega ministrstva.

Na željo iranskih ladij po prečkanju prekopa je včeraj prvi opozoril izraelski zunanji minister Avigdor Liberman, ki sicer slovi po precej skrajnih stališčih. Namero je označil za izzivanje, ki naj bi dokazovalo, da samozavest in predrznost Irancev naraščata iz dneva v dan. Ladji naj bi namreč po prečkanju prekopa pluli ob izraelski obali Sredozemskega morja proti Siriji, kjer naj bi se vežbali v boju proti pomorskemu piratstvu.

Palestinski zdravniški viri so sporočili, da so na severu Gaze našli trupla treh Palestincev, ki so bili ubiti v streljanju z izraelskimi vojaki. Trojica naj bi poskušala prerezati žico na mejni ograji z Izraelom.

Današnji dan bo prvi resnejši preizkus trdnosti režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija v valu arabskega emancipatornega vrenja. Polkovniku nenaklonjeni aktivisti in opozicijske skupine so po egiptovskem vzoru prek spletnih omrežij pozvale k „dnevu jeze“, ko naj bi se na ulice mest zgrnile množice protestnikov. Po poročanju aktivistov so včerajšnji spopadi med protestniki in varnostnimi silami v mestu Al Baida na vzhodu države terjali najmanj štiri življenja. Represivni organi naj bi uporabili pravo strelivo.

Še slabše kot v Libiji so jo protioblastniški protestniki odnesli v Bahrajnu, kjer se je tudi minulo noč v glavnem mestu Manami zbralo več sto ljudi. Na osrednji trg so proti jutru vdrle varnostne sile in s solzivcem in gumijastimi naboji razgnale množico, ki je bivakirala v šotorih. Opozicija trdi, da so bile štiri osebe ubite, 95 pa je bilo ranjenih.

Kosovo kot najmlajša evropska država obeležuje tretjo obletnico razglasitve samostojnosti. Večje slovesnosti ob tej priliki niso napovedane, razen posameznih prireditev mestnih svetov, saj trenutna politična in družbena situacija ni nič kaj blesteča. Kosovo se še vedno bori za mednarodno priznanje, ki ga je bilo doslej deležno od 75-ih držav. Gospodarski položaj hromijo visoka, 40-odstotna brezposelnost, razraščena korupcija in organiziran kriminal. Dialog med Beogradom in Prištino je na mrtvi točki. Za nameček ostaja Kosovo edina država tako imenovanega Zahodnega Balkana, ki ni dočakala odprave vizumov za vstop v države Evropske unije.

Poleg vseh omenjenih težav se kosovska vladajoča garnitura sooča še z obtožbami o trgovanju s človeškimi organi. Nanjo in na sumljivo vlogo kosovskega premierja Hašima Tačija v njej je decembra v svojem poročilu opozoril poročevalec Sveta Evrope Dick Marty. Včeraj je o tem vprašanju razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona Lamberto Zannier je predstavil zadnje poročilo, v katerem pa ni nič novega. Ponovno so omenjene obtožbe, da so kosovske kriminalne skupine leta 1999 ubijale srbske ujetnike, jim odvzemale organe in jih dilale po svetu.

Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je na zasedanju ob podpori Rusije zahteval mednarodno preiskavo pod okriljem Združenih narodov. Večina članic Varnostnega sveta pa je nasprotno podprla Zannierjev predlog, da naj preiskavo opravi misija Evropske unije na Kosovu – Eulex. S tem se je strinjala tudi vršilka dolžnosti zunanje ministrice Kosova Vlora Citaku, ki pa je opozorila, da dosedanje preiskave haaškega sodišča in misije Združenih narodov niso odkrile ničesar.

Evropski parlament je preložil napovedano glasovanje o resoluciji glede spornega madžarskega zakona o medijih. Za to so se poslanci odločili po tem, ko je evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes sporočila, da bo madžarska vlada spremenila zakon v skladu s pravili Evropske unije. Desno orientirani evroposlanci zato menijo, da glasovanje o resoluciji ni več potrebno, medtem ko levi blok opozarja na dolžno previdnost. Ivo Vajgl iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ocenjuje, da dogovor med Evropsko komisijo in madžarsko vlado predstavlja kompromis, od katerega si ni obetati kaj več kot zgolj nadaljevanje politike trde roke in nedopustnega vmešavanja v delo medijev.

Poslanci Državnega zbora naj bi na izredni seji predvidoma podprli razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu, ki ga zahtevajo predstavniki študentskih organizacij in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Poslanci so to dolžni storiti, saj so predlagatelji referenduma zbrali zadostno število podpisov volivcev. Včeraj je pristojni parlamentarni odbor za delo predlagal, da se referendum razpiše za 10. april.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je na zasedanju državnozborskega odbora za obrambo predstavila sklep vlade, da se preuči možnost o uveljavitvi ničnosti pogodbe o nakupu vojaških osemkolesnikov. To naj bi se storilo prek obligacijskega zakonika. Državno pravobranilstvo naj bi imelo zdaj nalogo preučiti, kakšne bi bile posledice in kakšni so argumenti za morebitno sestavljanje tožbe iz naslova ničnosti. Stališče ministrstva sicer ostaja nespremenjeno. Zavzema se za drugačno dinamiko dobave patrij, za zmanjšanje števila vozil in za spremembo ognjene moči.

Koalicijski poslanci so se negativno odzvali na včerajšnji predlog končnega poročila parlamentarne komisije, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih. Osnutek je predlagal predsednik komisije Robert Horvat iz Slovenske demokratske stranke. Glede na to, da v primeru parlamentarnih preiskovalnih komisij le redko sploh pride do končnih poročil, smo Darjo Lavtižar Bebler iz stranke Socialnih demokratov povprašali za razloge nasprotovanja koalicijskih poslancev.



Programski svet Radiotelevizije Slovenija je imenoval Janeza Lombergarja za direktorja Televizije Slovenija. Lombergarja je izmed štirih prijavljenih kanidatov predlagal generalni direktor RTV-ja Marko Filli, saj njegov prejšnji kandidat Patrik Greblo ni dobil zadostne podpore programskega sveta RTV. Lombergar je bil sicer od začetka septembra vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija.

Na policijski upravi Ljubljana so potrdili, da se nadaljuje predkazenski postopek v povezavi s Tuš holdingom zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije. Med včerajšnjimi hišnimi preiskavami pri različnih fizičnih in pravnih osebah je bilo pridržanih pet oseb, ki pa so že na prostosti. Neuradno naj bi kriminalisti preverjali nepravilnosti pri brezplačni podelitvi frekvenc za mobilno telefonijo Tušmobilu s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije.

Vlada se je odločila zmanjšati pravice državljanov glede gradnje objektov v lastni režiji. Na pobudo Obrtne zbornice Slovenije je namreč sprejela sklep za spremembo določb Zakona o graditvi objektov glede gradnje v lastni režiji tako, da se takšna gradnja zoži. Gre za spremembe 79. člena, ki zdaj dovoljuje, da posameznik ali društvo v lastni režiji gradi enostaven objekt, lahko pa tudi manj zahteven objekt, vendar samo pod določenimi pogoji. Med manj zahtevne objekte sodi recimo tudi enostanovanjska stavba, pristojno ministrstvo za okolje in prostor pa bo, kot so nam povedali, po skrajšanem postopku pričel s pripravo spremembe omenjenega člena. Po novem tako posamezniki in društva ne bodo več mogli graditi manj zahtevnih, ampak le enostavne objekte. To se je vlada odločila storiti, kot so zapisali na ministrstvu, v okviru odprave administrativnih ovir in pomoči gospodarstvu.

Tako se bo danes ob 16.45 pred parlamentom pričel protest v organizaciji civilne iniciative Dovolj.org. Več o razlogih in predvidenem poteku protesta nam je povedal predstavnik omenjene iniciative Tomaž Štih:



Naj povemo še, da so nam na ministrstvu za okolje in prostor povedali, da s pobudami iniciative Dovolj.org niso seznanjeni.

OFF sta pripravila Boris in Tadej.



Komentarji
komentiraj >>