NAPOVEDNIK

Zamenjavi med Slovenijo in Slovaško sta mačji kašelj proti zamenjavi med Avstrijo in Avstralijo. Pri slednjih dveh gre poleg podobnega imena tudi za veliko večjo geografsko oddaljenost in različnost v podnebju. Nekdanji avstralski premier in sedanji zunanji minister Kevin Rudd je tako povedal, da pogosto dobi pošto, ki je naslovljena na njegovega avstrijskega kolega Michaela Spindeleggerja. Slednji je prav tako potrdil, da prihaja do zamenjav.

Med srečanjem skupine G20 v Seulu novembra lani so organizatorji, na primer lutko avstralske premierke Julie Gillard oblekli v tradicionalno avstrijsko narodno nošo, nato pa svojo napako hitro popravili, ko jim je bilo sporočeno, da so pomešali dve državi. Verjetno pa Avstrijce in Avstralce ta zbeganost prej zabava kot užali, za razliko od Slovencev. Ko slednjo nekdo zamenja s Slovaki, se počutijo ponižane. V smislu: spet se počutimo tako male in nepomembne, kar je bila do sedaj zgodovinska vloga te države.

Berete OFF program Radia Študent brez zamenjav.

OFF PROGRAM

Val protirežimskih protestov je dodobra preplavil tudi Libijo. Protestniki so v glavnem mestu Tripoliju zanetili ogenj v glavni vladni stavbi in na več policijskih postajah ter sedežu državne televizije in radia. Požar naj bi zanetili še v Ljudskem komiteju, ki predstavlja steber vladajočega režima. Skupina približno 500 ljudi je vdrla in oplenila južnokorejsko gradbišče zahodno od Tripolija. Pri tem je bilo poškodovanih več južnokorejskih in bangladeških delavcev. Podobna akcija se je zgodila že prejšnji četrtek, ko je skupina velika okoli 200 ljudi vdrla na južnokorejsko gradbišče v obalnem mestu Darnah.

Medtem je sin libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Saif al Islam, protestnike opozoril, da bo izbruhnila državljanska vojna, v kolikor ne bodo sprejeli predlaganih reform. Če ne bo prišlo do njih, bodo po njegovem mnenju žalovali za več kot 84. ljudmi, ki so uradno izgubili življenje v dosedanjih protestih in da bo stanje v državi hujše kot nekdaj v Jugoslaviji. Žrtev posredovanja vladnih sil naj bi bilo po poročanju nekaterih organizacij sicer več kot 200. Saif al Islam je še povedal, da so oblasti med drugim pripravljene odpraviti nekatere omejitve in začeti dialog o ustavi, vztraja pa pri tem, da njegov oče ostane na oblasti. Po nekaterih napovedih naj bi Gadafi celo zapustil Libijo, vendar je to njegov sin zanikal.

Protestira se tudi v Jemnu, kjer se je demonstracijam v bližini univerze v prestolnici Sena pridružilo več tisoč ljudi, med drugim tudi študenti in opozicijski poslanci. Protestniki zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki pa to zavrača. Saleh, ki je na oblasti od leta 1978, pravi, da bo odstopil le, če ga bo v to prisilil rezultat na volitvah. V mestu Aden na jugu Jemna so policisti streljali na protestnike ter pri tem enega ubili in štiri ranili. V tem mestu je od 16. februarja izgubilo življenje že 12 protestnikov.

Sudanski predsednik, Omar al Bašir, po besedah predstavnika vladajoče stranke Narodnega kongresa Rabie Abdula Atija, ne bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah. Atija je še poudaril, da se Bašir tako ni odločil zaradi konteksta političnih sprememb, ki se dogajajo v arabskih državah, ampak naj bi šlo za politično strategijo stranke, da razširi udeležbo in da možnost drugim kandidatom. Mednarodno kazensko sodišče je sicer 12. julija leta 2010 izdalo zaporni nalog za Baširja zaradi vojnih zločinov in genocida v sudanski pokrajini Darfur. Bašir je na oblast prišel z vojaškim udarom ob pomoči islamistov leta 1989.

V afganistanski provinci Nangarhar je v letalskem napadu zveze NATO umrla šestčlanska družina. Letala naj bi ciljala tri upornike, za katere se je domnevalo, da so ob cesti postavljali mine, vendar je ena od izstreljenih bomb zadela hišo in ubila omenjeno družino. V Natu so incident potrdili in sporočili, da preiskujejo, če so bili ubiti res civilisti. V provinci Kunduz na severu države pa je bilo v samomorilskem napadu ubitih najmanj 15 ljudi. Po navedbah oblasti naj bi šlo večinoma za civiliste.

V Peruju so oblasti poslale varnostne sile nad nelegalne nabiralce zlata v južnovzhodni amazonski regiji Madre de Dios. Oblasti pravijo, da nelegalno rudarjenje v omenjeni regiji, s katerim na leto pridobijo do 18 ton zlata, povzroča veliko okoljsko škodo. Ribe v tem okolju naj bi vsebovale trikrat več živega srebra od standardov Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg okolja pa je glavni razlog za akcijo tudi neplačevanje davkov, saj se več sto milijonov dolarjev obrača mimo države, pa tudi kriminalne dejavnosti, ki spremljajo to ilegalno rudarjenje. Nezakonite delovne pogodbe, prostitucija in trgovina z opojnimi substancami so postale del vsakdana.

Nemški socialdemokrati so na nedeljskih predčasnih deželnih volitvah v Hamburgu dosegli prepričljivo zmago. Po neuradnih končnih izidih so prejeli 48,3 odstotka glasov, s tem pa jim je zagotovljena absolutna večina v deželnem parlamentu, saj bodo po neuradnih rezultatih imeli 62 sedežev od 121. v tej instituciji. Poraženci volitev, Krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel, ki so doslej vladali v Hamburgu, so prejeli samo 21,9 odstotka glasov. Medtem so tudi Zeleni pridobili nekaj glasov in lahko računajo na 14 sedežev. Predsednica vlade nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, Hannelore Kraft iz Socialnih demokratov, je nedeljsko zmago označila za odličen uvod v volilno leto 2011. Krščanski demokrati so po njenih besedah doživeli resnično katastrofo in izigrali zaupanje ljudi.

Nevidni delavci sveta so se odzvali na vladno uredbo, s katero se zagotavlja 300.000 evrov za reševanje socialne stiske tujih delavcev brez dovoljenja za stalno bivanje. Ta po njihovem zgolj blaži posledice in ne odpravlja vzrokov slabega socialnega stanja tujih delavcev. Govorili smo z Matjažem Ovnom, ki nam bo predstavil stališče Nevidnih delavcev sveta glede te vladne uredbe:



Civilna iniciativa, »Alternativa obstaja«, je dala podporo Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper. Slednji se zoperstavlja, da bi v Luki Koper, ki že tako velik del svojih dejavnosti opravlja prek modela najema kadrov, to na področju kontejnerskega pretovora še razširili. Govorili smo s članico iniciative Evo Brajkovič:



Slovenska filantropija bo v Mariboru, v kompleksu Pekarna, ob petih popoldan obširneje predstavila zakon o prostovoljstvu, ki so ga poslanci brez glasu proti sprejeli 3. februarja. O zakonu smo govorili s predstavnikom Slovenske filantropije, ki bo tudi eden od govornikov na dogodku, Primožem Jamškom: