OFF NAPOVEDNIK

Kdor misli, da veljajo zakoni za vse enako, naj čimprej obišče svojega osebnega zdravnika. Nov dokaz o diskrepanci med črko na papirju in dejanskim stanjem je ponudil irski novinar David Cronin, bruseljski dopisnik za agencijo Inter Press Service, ki je v Bruslju stopil do izraelskega zunanjega ministra, ko je bil ta na obisku institucij Evropske unije, in mu dejal: »Gospod Lieberman, to je državljanska aretacija. Obtoženi ste zločina apartheida. Prosim, pojdite z menoj do najbližje policijske postaje.« Ob tem so ga seveda prijeli varnostniki in ga pospremili iz stavbe.

Poleg tega, da izraelski skrajno desni zunanji minister ne spoštuje mednarodnega prava, pa očitno ne spoštuje niti inštituta državljanske aretacije. Zanimivo je, da je Cronin tak poskus aretacije izvedel že marca lani na nekdanjemu britanskemu premieru Tonyju Blairu zaradi invazije na Irak. Takrat so mu odvzeli novinarsko prepustnico, a so mu jo kasneje vrnili. Tokrat pa bodo Croninu, kot kaže, novinarsko prepustnico trajno preklicali. A to je cena, ki jo je Cronin pripravljen plačati. Za nasmeh na vašem obrazu ob zavedanju stanja, v katerem živijo Palestinci, dodajmo, da je predstavnik izraelske misije pri EU Joel Mester dogodek označil za povsem neciviliziran, a da Izrael podpira svobodo govora. Mesterju je žal le, da se ta svoboda izkorišča na tak način.

Berete očitno neciviliziran OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Včerajšnji več kot enourni govor na državni televiziji, v katerem je Gadafi pozval svoje pristaše k napadom na opozicijske „ščurke" in „podgane" ter protestnike označil za mlade, ki so podlegli drogam, položaju voditelja libijske revolucije v mednarodni javnosti vsekakor ni koristil. Varnostni svet Združenih narodov je sprejel izjavo, v kateri je zahteval takojšnjo ustavitev nasilja v Libiji in pozval Gadafija k upoštevanju legitimnih zahtev ljudstva. Organ Združenih narodov, sestavljen iz petih stalnih in desetih nestalnih članic, je paradoksalno pozval libijske oblasti, naj kaznujejo odgovorne za poboj civilistov.

Razjarjenega Gadafija medtem zapušča vedno več visokih funkcionarjev njegovega režima. Po njegovem govoru je na stran revolucionarjev prestopil njegov tesni sodelavec in notranji minister Abdel Fatah al Abid, ki je vojsko pozval k podpori ljudstva. Gadafiju je hrbet obrnil tudi namestnik libijskega predstavnika v Združenih narodih Ibrahim Dabaši, ki je izjavo Varnostnega sveta označil za premilo, vendar vseeno dobro sporočilo libijskim oblastem, naj ustavijo nasilje nad protestniki. Organizacija Human Rights Watch trdi, da je v neredih umrlo 300 ljudi, kar je potrdilo tudi libijsko notranje ministrstvo. 189 žrtev naj bi bilo med civilisti, preostanek pa med policisti.

Britanski časnik Times piše, da ima posnetke hudo ranjenih in mrtvih iz ene od libijskih bolnišnic. Posnetki naj bi dokazovali, da je Gadafi za napad na protestnike uporabil tudi vojaška letala in težko artilerijo. Zahodne države, ki so Gadafiju leta prodajale orožje, pa ga sedaj pozivajo, naj tega orožja ne uporablja. Blok novic o Libiji končujemo s pozivi vse več borcev proti korupciji k preiskavam in zamrznitvi bogastva Gadafija in njegove družine. Ta naj bi posedovala znatne deleže v naftni industriji in industriji zemeljskega plina, v telekomunikacijah, gradbenih poslih, številnih hotelih in medijih.

V indijskem glavnem mestu New Delhiju se je zbralo na tisoče ljudi, ki protestirajo proti brezposelnosti in vedno višjim cenam hrane. Protest je organiziral Odbor indijskih sindikatov, ki je blizu komunistični stranki, napovedanih pa je okoli 40.000 udeležencev. Protest podpira tudi Indijski nacionalni sindikalni kongres, ki ga podpira vladajoča Kongresna stranka. Protestniki od vlade zahtevajo, naj omeji cene življenjskih potrebščin, še posebej hrane. Delavci s protestom zahtevajo, naj bodo tudi oni na primeren način vključeni v zgodbo o visoki gospodarski rasti. Organizatorji želijo s shodom predvsem povečati pritisk na indijsko zvezno vlado pred skorajšnjim parlamentarnim glasovanjem o letošnjem proračunu.

V Grčiji se odvija splošna stavka proti tako imenovanim varčevalnim ukrepom grške vlade v zameno za 110 milijard dolarjev kreditov od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Tako bo letalski promet obstal za štiri ure med 12. in 16. uro, ves dan pa bodo zaprti uradi, bolnišnice, šole, trgovine, stavkajo tudi novinarji. V Atenah in Solunu potekajo tudi demonstracije. Pred parlamentom v glavnem mestu, kjer protestira več kot 30.000 ljudi, je prišlo tudi do spopadov med demonstranti, ki so metali zažigalne bombe in kamne na policijo, ki je uporabila solzivec.

Madžarska vlada ne neha presenečati z bizarnimi ukrepi. Tamkajšnji davčni uslužbenci so po trditvah njihovega sindikata dobili v podpis dokument, s katerim dovoljujejo tajni nadzor nad svojim zasebnim življenjem, zavrnitev podpisa pa naj bi pomenila izgubo službe. Vohunski ukrep temelji na decembra lani sprejeti zakonodaji, ki se nanaša na vse javne uslužbence in govori o preverjanju zanesljivosti. Tako naj bi se pokazalo, ali zaposleni izpolnjujejo dolžnosti, ki jih določa zakon. Predsednik sindikata zaposlenih na področju davkov in finančnega nadzora, Peter Michalko opozarja, da vsi, ki podpišejo dokument, pristanejo, da bodo brez njihovega vedenja in brez privolitve sodnika lahko spremljali in preverjali njihovo zasebno, tudi družinsko življenje. Kljub temu očitnemu zastraševanju, pa je sindikat svojim članom predlagal podpis dokumenta, saj si ne morejo privoščiti 23.000 brezposelnih.

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je na današnji seji med drugim soglasno obsodil vsako uporabo sile, kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava nad protestniki v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Odbor je vladi priporočil, naj v svojih zunanjepolitičnih aktivnostih večjo pozornost nameni državam, ki temeljijo na demokratičnih standardih in spoštovanju človekovih pravic. Branko Grims iz SDS se je obregnil ob sodelovanje sedanje vlade z Libijo na gospodarskem področju, češ da je, citiramo: „Slovenija znova stavila na napačnega konja". Več o sklepu nam je povedal član odbora Anton Anderlič iz LDS:

Stranka Zares ob 16. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizira javno razpravo o dogajanju na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Gosti so zanimivi, več o dogodku pa nam je povedal Franco Juri iz Zares:

Ni se še polegel prah, ki ga je dvignila SDS-ova lepljenka arhivskih dokumentov z namenom napada na predsednika države Danila Tűrka, že je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša v središču nove-stare afere. Časopis Večer namreč piše, da je Janša, po pričevanju Marina Tomulića, francosko-hrvaškega posrednika z orožjem, kot obrambni minister prejemal podkupnino za transport orožja na Hrvaško leta 1991. Za vsako ladjo z orožjem naj bi Janša takrat prejel 250.000 dolarjev. Janša naj bi tako omogočal Hrvaški, da kupuje orožje kljub embargu Združenih narodov. Posli naj bi potekali ob vednosti francoske vlade, dobavitelj orožja pa naj bi bil Jacques-Germain Monsieur, eden največjih mednarodnih trgovcev orožja.

Večer sicer povzema pričevanje Tomulića po novi knjigi avstrijskega preiskovalnega novinarja Richarda Schneiderja. V njej je tudi opisano, kako je potekal prevoz orožja. Najeli so dve ladji z zelo podobnima imenoma, Sable in Sabre, s tem, da je ena uradno prevažala sanitetni material na Hrvaško, druga pa uradno orožje v Čad. V Izraelu so ladji zamenjali, ladja z orožjem pa je v Jadransko morje priplula ravno, ko je dostop nadzorovala francoska mornarica. Pristanišče v Reki ni bilo ugodno, saj so ga nadzirale tudi druge sile, ne samo francoske.

Janša je ostro zanikal omenjene navedbe in zanikal, da je bil kadarkoli v stiku z vpletenimi osebami. Navedbe o tej vpletenosti Janše v orožarske posle ne more preiskati Komisija za preprečevanje korupcije, saj v njeno pristojnost spadajo le zadeve, ki segajo nazaj do leta 2004, ko je bila komisija ustanovljena.

V Sežani je samoorganizirana skupina delavcev podjetja Gratim d.o.o. zaradi neizplačanih plač vse od oktobra opozorila na svojo situacijo. Lastnik podjetja Mesud Ibričić je za upravičene zahteve gluh in delavcem tudi grozi, to pa lahko počne zaradi zakonodaje, ki absolutno podreja migrantske delavce. Ti zahtevajo takojšnje izplačilo plač, regresa, neplačanih nadur in ostalih pravic iz dela, ki jim jih dolguje podjetje Gratim. Od pristojnih institucij zahtevajo takojšen angažma in začetek spreminjanja zakonodaje, ki ureja vprašanje delovnih migracij. Govorili smo z delavcem Gratima, Huseinom Beganovićem, ki nam je povedal, s kom so se danes pogovarjali: