Oddaja v celoti:

Slovenska vlada je na včerajšnji seji potrdila besedilo sprememb zakona o tujcih, ki bo, če bo potrjen še v parlamentu, med drugim predstavljal tudi pravno podlago za sprejem zapornikov iz ameriškega taborišča v Guantánamu na Kubi. Zloglasno taborišče, v katerega so bili v okviru ameriškega tako imenovanega boja proti terorizmu januarja 2002 pripeljani prvi zaporniki, še vedno služi za pravno popolnoma neutemeljeno zadrževanje oseb. Zaporniki so bili s strani ameriške administracije sicer označeni za nezakonite bojevnike in ne vojne ujetnike, saj naj bi se s tem izognili spoštovanju Ženevske konvencije, ki za vojne ujetnike predvideva določene pravice. Tako so Združene države nezakonito ugrabljale ljudi po vsem svetu, jih tudi s pomočjo držav članic Evropske unije pripeljale v zapor na Kubi in jim odrekle kakršne koli pravice. Zaporniki so mučeni, odrekata se jim pravna pomoč in stik s svetom, glavno pri vsem tem pa je, da jim Združene države odrekajo pravico do sojenja.

Tako so ti ljudje pred zakonom popolnoma nedolžni, a jih splet birokratskih in političnih okoliščin drži zaprte v ameriškem koncentracijskem taborišču. V Guantánamu je bilo januarja letos tako zaprtih še 173 oseb, ki bi se jih Obamova administracija rada čim hitreje znebila, da bi lahko zapor zaprla, kot je ameriški predsednik celemu svetu obljubljal pred volitvami več kot dve leti nazaj. Najboljša pot bi bila seveda prevoz zapornikov bodisi nazaj v državo izvora ali v Združene države, če bi sami tako želeli, izplačilo mastne odškodnine za vsak dan, ki so ga preživeli v taborišču, in kazenski pregon vseh odgovornih oseb za obstoj tega taborišča in mučenja, ki so se v njem dogajala. A najboljša pot v svetu, kjer se beseda idealizem uporablja kot žaljivka, seveda ne pride v poštev. V Združene države ti nedolžni ljudje namreč ne smejo, saj ameriške oblasti vedno znova najdejo izgovor, da se jim prepove vstop. Kongres je recimo decembra lani sprejel finančni zakon, ki med drugim prepoveduje financiranje premestitev zapornikov iz Guantánama v Združene države Amerike, kljub nekaterim pobudam znotraj države, da bi te zapornike sprejeli.

Tako skuša ameriška administracija odgovornost za zaprtje zapora preložiti na druge države po vsem svetu. Da bi voditelji teh držav prejemnic pred lastno javnostjo lahko upravičili sprejem zapornikov, so se Američani poslužili trika in sprejem zapornikov označili za humanitarno vprašanje, češ, sami jim ne morejo pomagati in potrebujejo pomoč drugih držav. Tak izgovor se je odločil uporabiti tudi premier Pahor. Na včerajšnji novinarski konferenci je tako odločno zatrjeval, da bi morala Slovenija sprejeti kakšnega zapornika iz čisto humanitarnih razlogov:



Pahor je popolnoma odkrito potrkal na vest domače javnosti, naj ne ostane zgolj pri sicer upravičenem kritiziranju Guantánama in preide od besed k dejanjem:



Pahor torej priznava, da so nedolžni ljudje, zaprti v Guantánamu, tam surovo mučeni in preganjani, a hkrati dodaja, da je država, odgovorna za ta dejanja, naša prijateljska država. To seveda nakazuje na dejstvo, da sprejem zapornikov ni posledica humanitarnosti Republike Slovenije, temveč prej orodje za zadovoljenje njenih interesov. O teh je bolj iskreno na isti novinarski konferenci govorila Nina Gregori, direktorica Direktorata za migracije in integracijo na Ministrstvu za notranje zadeve.



Zakon o tujcih bo po novem določal, da mora tujec, ki želi dobiti dovoljenje za začasno prebivanje, dokazati, da ima na voljo sredstva za preživljanje. Če tega ne more dokazati, lahko to namesto njega ali nje stori organ, ki predlaga izdajo takšnega dovoljenja. A le če je to v interesu Republike Slovenije:



Gregorijeva je naštela veliko različnih interesov, a izpustila ključnega. V enačbi tako ni mogoče najti humanitarnega interesa samega zapornika, ki naj bi ga Slovenija velikodušno reševala.

Glede na to, da je v igri tudi zunanjepolitični interes Slovenije, smo govorili z Milanom Balažicem, uradnim govorcem Ministrstva za zunanje zadeve. Dejal je, da mora Slovenija ob koristih, ki jih ima od mednarodne skupnosti, prevzeti tudi dolžnosti, ki nam morda niso najbolj ljube. Tako omenja angažma Slovenije v Afganistanu in sprejem zapornika iz Guantánama. Balažica smo opozorili na diskrepanco med interesi, ki jih omenja Gregorijeva z Ministrstva za notranje zadeve, in tistimi, ki jih javnosti ponuja premier Pahor, torej zgolj humanitarnimi.



Ne glede na raznorazne igre interesov, katerih predmet so zaporniki v Guantánamu, je dejstvo, da ti ljudje potrebujejo pomoč. Iz tega vidika se zdi Amnesty International nujno, da se te ljudi sprejme. Govori Metka Naglič iz Amnesty International Slovenije:



Če bo Slovenija kakšnega zapornika sprejela, mu mora seveda nuditi vse pravice, ki bi mu omogočile normalno življenje v državi. Govorimo torej o pravici do bivanja, dela, svobodnega gibanja in podobno. Na vprašanje, kakšen režim bo veljal za prispelega zapornika in ali bodo zanj veljale kakršnekoli omejitve glede prej omenjenih pravic, nam z Ministrstva za notranje zadeve niso odgovorili. Na tej točki omenimo, da je ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da bi bil tak zapornik po prihodu nekaj časa še nadziran, prav tako pa bo, kot se je izrazil Mussomeli, dobro preverjen, preden bi odšel v Slovenijo. Kot da v vseh teh letih v zaporu tak zapornik še ni bil dovolj preverjan. O statusu prispelega zapornika smo povprašali Metko Naglič:



Preden preidemo na odzive domačih političnih strank na predlagane spremembe Zakona o tujcih, se vrnimo k odnosu med Slovenijo in ZDA. Pahor jo je označil za prijateljsko državo, kljub temu da priznava tudi, da so ZDA zapornike surovo mučile in jih preganjale. Je takšna država lahko prijateljska za Slovenijo? Milan Balažic z zunanjega ministrstva:



Balažic je v pogovoru dejal tudi, da bi sprejem zapornikov dvignil ugled Slovenije v mednarodni javnosti in med njenimi zavezniki, zato smo ga vprašali sledeče:



Da bi do sprejema sploh prišlo, pa morajo biti spremembe Zakona o tujcih potrjene tudi v parlamentu. Zato smo preverili, kakšna stališča glede sprememb Zakona o tujcih imajo poslanske skupine v državnem zboru. Večina se o enotnem stališču glede njihovega podprtja še ni opredelila, ker jim ta hip podrobnosti novele še niso znane. Znano pa je, da do nasprotovanj sprejemu zapornikov iz Guantánama prihaja tako v opozicijskih kakor tudi v koalicijskih vrstah. Do nesoglasij prihaja tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov premierja Pahorja. Pri poslanski skupini ZARES se nagibajo k temu, da bi spremembe podprli, in kot je poudarila vodja poslanske skupine ZARES, Cveta Zalokar Oražem, tu ne gre le za neko servilnost, ampak bolj za vprašanje spoštovanja človekovih pravic.

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic za zdaj tej rešitvi ni naklonjen, dopušča pa možnost, da bi v primeru močnega nacionalnega interesa ali če bomo imeli slovenski državljani od tega zunanjepolitične koristi, o tem v LDS podučili in pustili prepričati. Pričakovano so proti noveli Zakona o tujcih v Slovenski demokratski stranki, tudi zato, ker naj bi bila zaradi sprejema zapornika Slovenija dodatno varnostno ogrožena. Slovenska ljudska stranka je glede spremembe zakona zelo zadržana, Slovenska nacionalna stranka pa je pričakovano proti sprejemu kakršnih koli tujcev. Omenimo še Desus in nepovezane poslance, ki do sprememb še nimajo izdelanega stališča.

Ali bo kakšen zapornik iz Guantánama našel svoj dom v Sloveniji, bo tako odvisno predvsem od politične volje domače politične elite in interesov Slovenije, ne pa tudi od želja in potreb tistega, ki se mu pomoč tako širokogrudno ponuja.

Kultivirali so Nejc, Luka P. In Boris.