Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Gledališče in politika: Primer Prešernovega gledališča Kranj ali Mestni svet proti Ivani Djilas (3173 bralcev)
Torek, 1. 3. 2011
Bojan Anđelković



ODDAJA V CELOTI:

***

Dober večer in lepo pozdravljeni v oddaji Oči, da ne vidijo, v kateri izčrpno poročamo o politično-pravnih zapletih v zvezi z imenovanjem oz. neimenovanjem nove direktorice Prešernovega gledališča Kranj, Ivane Đilas.

Za tiste, ki ne veste, naj za začetek na kratko povemo, da je Ivana Đilas režiserka mlajše generacije, ki se je po zaključenem študiju gledališke in radijske režije na Fakulteti za dramske umetnosti, v Beogradu leta 1999, preselila v Slovenijo in magistrirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Večino profesionalne gledališke kariere je ustvarila v Sloveniji, njeno delo v gledališču pa se je doslej razvijalo predvsem na področju režije in produkcije. V desetih letih delovanja v slovenskih gledališčih je režirala 29 uprizoritev.

Naša pravno-politična zgodba pa se začne junija lanskega leta, ko je svet Mestne občine Kranj, po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta Prešernovega gledališča, potrdil Ivano Đilas za novo direktorico kranjskega gledališča. Đilasova naj bi mesto direktorice prevzela 1. februarja 2011, ko je pretekel drugi mandat dosedanjemu direktorju Borutu Veselku. Pozitivno mnenje je Đilasova takrat pridobila tudi od sindikata gledališča in od zaposlenih v gledališču.

Vendar je upravno sodišče, na podlagi tožbe, ki jo je vložil Borut Veselko, 28. januarja odpravilo sklep kranjskega mestnega sveta o njenem imenovanju za direktorico ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Izbira Đilasove je padla, ker sta sklep in obvestilo o njenem imenovanju imela nekatere formalne pomanjkljivosti - konkretno nista imela obrazložitve ter pravnega pouka.

Takšna odločitev sodišča pa nikakor ni pomenila ponovitve celotnega razpisa, za kar so se, na predlog župana, odločili kranjski mestni svetniki na redni seji 16. februarja. Za vršilko dolžnosti direktorja so za obdobje največ enega leta ali do imenovanja novega direktorja takrat potrdili Mirjam Drnovšček, ki je začasno vodila gledališče že po odločitvi sveta zavoda od 31. januarja.

Po odločitvi kranjskih mestnih svetnikov o ponovitvi razpisa za mesto direktorja Prešernovega gledališča Kranj je Ivana Đilas sporočila, da ne misli ponovno kandidirati. Odločitev svetnikov namreč razume kot nezaupnico, je zapisala v sporočilu za javnost, ki smo ga v celoti lahko poslušali na valovih Radia Študent prejšnji ponedeljek v okviru Kulturnih novic:



Vmes je do nas prišel tudi posnetek famozne seje Mestne občine Kranj iz 16. februarja. V nadaljevanju bomo ekskluzivno prisluhnili najbolj zanimivim delom iz polurne razprave. V obrano Đilasove sta prva spregovorila umetnostna zgodovinarka, svetnica Nataša Robežnik ter direktor Kranjskega Art Centra, svetnik Matej Gal Pintar. Potem pa je besedo vzel svetnik Socialnih demokratov Stanislav Boštjančič, katerega nastop po našem mnenju najbolj govori o resničnih razlogih za ponovitev razpisa za mesto direktorja Prešernovega gledališča:



Diskriminatorno mnenje svetnika Boštjančiča, da bi kranjsko gledališče po logiki stvari najbolje vodil Kranjčan, je podprl in razširil upokojeni profesor športne vzgoje, DeSUS-ov svetnik Alojz - Jurij Gorjanc, ki mu je repliciral svetnik Matej Gal Pintar:



Razprava se je nadaljevala v tem stilu še kar nekaj časa, glasovanje pa je bilo zelo hitro. Glasovalo se je za dve stvari: za imenovanje v.d. direktorice Mirijam Drnovšek, in sicer brez predhodnega mnenja sveta zavoda, ter za ponovni razpis za mesto direktorja Prešernovega gledališča:



Poklicali smo svetnika Mateja Gala Pintarja, ki je najglasneje branil Ivano Đilas, da poda svoje stališče glede dogodka:



Uspelo nam je dobiti tudi kranjskega župana Mohorja Bogataja:



Za mnenje smo vprašali tudi drugega kandidata, dosedanjega direktorja kranjskega gledališča, Boruta Veselka:



Za pravno mnenje smo vprašali Uroša Korenčana, ki je v lanskem letu vodil oddelek za družbene zadeve v upravi mestne občine Kranj in je seznanjen s celotnim postopkom:



Za konec smo poklicali še gospo Marino Urbanc, da, kot predsednica sveta zavoda Prešernovega gledališča Kranj, poda stališče zavoda glede celotne zadeve:



To bi bilo tudi vse v tokratnih Očeh, da ne vidijo. Oddajo je pripravil Bojan Anđelković, brala sem Luka, vse je v kup zložil Jure G.




Komentarji
komentiraj >>

Re: Gledališče in politika: Primer Prešernovega gledališča Kranj ali Mestni svet prot
anonimni alkoholik [02/03/2011]

gorenjska do tokia
odgovori >>