Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NAJ ŽIVITA MILAN KUČAN IN JEZUS KRISTUS! (1984 bralcev)
Torek, 1. 3. 2011
Lan



Tudi, če bi v dneh najbolj žešče fronte med predsednikom republike in vodjo opozicije novinarji Dela svojo dolžnost opravili pomanjkljivo ter lepljenje dokumentov zavestno okategorizirali kot ponaredek, kasneje pa označbo omilili v "prenarejanje" ali "prilagajanje", se je potrebno začudenju Janeza Janše in slovenskih demokratov nad "medijskim pogromom", kot so krstili poročila naslednjega dne, začuditi še bolj.

Boljše priložnosti za sesutje Grimsove doktrine o permanentnem uravnoteževanju medijske krajine verjetno še nekaj časa ne bo. Janšev spis "Strah pred resnico" je namreč nemogoče uravnotežiti. V njem dne 22. februarja izbranim domačim novinarjem očita "režimsko lakajstvo", z vlečenjem vzporednic s tunizijskimi obračunavanji z Ben Alijevemu režimu naklonjenimi novinarji pa, milo rečeno, posredno hujska k njihovemu linču? Kako po grimsovsko ponuditi ustrezen antipod, ki bi, kot s tehtnicami in kilogrami okisanega zelja na zelenjavni tržnici, uravnotežil grobe provokacije in vpraševanje o mogočem fizičnem obračunavanju z novinarji? Janša upa, citiramo, "da bo prevladala institucionalna pot." "O vsem skupaj bodo slej ko prej odločali volivci, upajmo da na volilnih mestih in ne na ulici. A tako, kot bodo odločili, bo prav," z novim dvoumjem, ki to pravzaprav ni, zaključi lider opozicije.

Uravnoteženje Janeza Janše je vendarle mogoče. Kakšen je kontekst? Smo poldrugo leto pred supervolitvami, ko bo narod izbiral morebitnega četrtega predsednika republike in poslance šestega sklica državnega zbora v samostojni državi. Tranzicijski desnici javnomnenjski odvodi tranzicijske levice kažejo dobro. SDS pa želi 50 plus. Zdi se, da je čas za sondiranje tolerančnega praga, ki ga volilno telo še premore, ugoden. Špekulirano drugače: lahko bi bil čas za preizkus, ali je mogoče tokratne volitve, glede na specifične, krizne okoliščine, prepričljivo dobiti z ofenzivno držo tudi na polju ideološkega. Kampanje leta 2004 se namreč spomnimo tudi po nenavadno zadržanem, celo zmernem Janezu Janši. Je pozabil? Ali pač eksperimentira?

Težava je seveda, ker so neprepričljiva in prirejena izvajanja slovenskih demokratov najprej prebila tolerančne pragove pretežne večine medijskih uredništev. Ob hkratnem priznavanju, da bi se akcija Sever lahko počastila z obvodom Tomaža Ertla, je težko samoumevno sprejemati nekaj mesecev taktično zadrževane, nato pa selektivno objavljane in eksplicitno napovedane "kronske" dokaze, da je bil takrat 27-letni Danilo Türk bistveno privilegiran pri informiranju z ... hm ... velikovškim klipingom. Ali pač njegovo domnevno osebno poznanstvo z Ertlom na podlagi dopisa o novem sodelavcu komisije Socialistične zveze delovnega ljudstva za vprašanja zamejstva. Ne gre za kronska dokaza o tajnih dejavnostih pred 30-imi leti. Papirji nedvoumno kažejo kvečjemu na dejavnost tajnic pred 30-imi leti.

Janševih 50 plus je v razmerah vsesplošnega podpihovanja nezaupanja v politične in druge institucionalne strukture pravzaprav dosegljivih. Bog je očitno na njegovi strani. Finančni krah mariborske nadškofije ter implikacije tovrstnega cerkvenega udinjanja kapitalističnim nasladam na verujoče volilno telo rešuje vprašanje razpršenosti glasov "tranzicijske desnice", ki bi Janšo lahko ovirala pri nabirki absolutne večine.

Rezultat cerkvene ekonomike je po drugi strani obratno sorazmeren s politično ekonomiko SDS-a, kot se lahko glasi grob rezultat, ki se ga skuša s posameznimi špekulacijami o domnevno vzdržnih, če ne celo dobrih odnosih nadškofa in metropolita Stresa ter Boruta Pahorja, potencirati. Kar je, kot rečeno, zgolj nova špekulacija. Dejstvo pa je sledeče: cerkvene strukture so v trenutnem mandatu poskočile vsaj dvakrat. Prvič ob sestavi "Koalicijskega sporazuma" pred dvema letoma in v njem artikulirani "redefiniciji odnosov z verskimi skupnostmi". Drugič pa ob objavi Guličevih smernic za prenovo Zakona o verski svobodi, ki bi, med drugim, državne dotacije verskim skupnostim vezal tudi na samoprispevke njihovih članic in članov. V črni uri slovenske RKC očitno nekateri v tem vidijo zbližanja. Čeprav je verjetneje, da se omenjena razdalja zdi krajša, zaradi Janševe potrebe po distanciranju.

V luči finančnih težav mariborske nadškofije je v teh dneh težko prezreti odsev sporočil, ki jih posreduje cerkveni vrh. Na primer: leto 2011 je tudi pastoralno leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Nadškofijska Karitas Maribor je delavcem Cestnega podjetja Maribor v stečaju razdelila 500 paketov oziroma 10,5 ton pomoči z najnujnejšimi prehrambenimi dobrinami. Monsinjor doktor Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, je nedavno predavanje o poslovni etiki začel z besedami Mahatme Gandija: "Vsak, ki ima v posesti kaj, česar ne potrebuje, je tat."

Tudi Papež Benedikt XVI.v nekoliko starejši, a pogosto citirani okrožnici "Bog je ljubezen", med drugim navaja: "Marksizem je predstavil svetovno revolucijo in njeno pripravo kot vesoljno zdravilo za družbeno problematiko. Te sanje se niso uresničile. V težavnih položajih, v katerih smo danes tudi zaradi globalizacije gospodarstva, je družbeni nauk Cerkve postal temeljni kažipot, ki ponuja orientacije tudi zunaj meja same Cerkve," konec navedka.

Zdi se, da je kontekst trenutne družbenopolitične realnosti pod Alpami mogoče zaokrožiti le na en način. Redukcija verskega političnega potenciala spričo pedofilskih in finančnih škandalov gre SDS-u lahko na roke. Ideologizacija vsakdana verjetno ne toliko. Pa jo vseeno izvaja. Zato: "Naj živi Milan Kučan. Naj živi Jezus Kristus!" Dobesedno. Če namreč prvi umre, drugi pa v srcih verujočih kar najmočneje živi dalje, Janez Janša ostane brez polovice politične agende, ki bi jo lahko nadomestil vsaj kritično-generičen, kritično-kulturen in količkaj vizionarski program. Cerkev in tranzicijska levica pa se lahko v iskanju mesije podata na družno romanje. Konteksti se, kot verjetno slišite, tako lahko končajo. Začnejo, ali pač, če bo komu lažje, nadaljujejo pa se lahko le ezoterični premeti podpisanega režimskega lakaja, ki smisla za ezoteriko nima. SDS, kot se na žalost zdi, ga ima te dni na pretek.

Komentar je podpisal Lan.



Komentarji
komentiraj >>