OFF NAPOVEDNIK

V Veliki Britaniji je danes dan brez kajenja. Britanski minister za zdravje Andrew Lansley je zato oznanil sklep vlade, ki bo tobačne družbe prisilil k nevpadljivemu pakiranju tobačnih izdelkov. Ti ne bodo več smeli biti opremljeni z logotipom in grafično podobo proizvajalca, na njih pa bo ostalo opozorilo o škodljivosti kajenja.

Ukrep je že sprožil ostre odzive med organizacijami za varovanje državljanskih svoboščin, zato smo poklicali Daniela Hamiltona iz skupine Big Brother Watch, povedal nam je naslednje:



Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki upa, da se bodo tobačni izdelki pocenili, če jih bodo kdaj začeli pakirati v nevpadljive ekonomične embalaže velikih trgovskih centrov.

OFF PROGRAM

V Jemnu je policija streljala na protestnike, ki so v bližini univerze v Sani želeli postaviti šotore. Poročajo o eni smrtni žrtvi, policija pa naj ne bi nehala streljati niti ko so na prizorišče prišli reševalci. Opozicija trdi, da je za nasilje osebno odgovoren predsednik Ali Abdulah Salehi, od katerega zahtevajo odstop, ta pa vztraja, da bo končal mandat, ki se izteče leta 2013.

Število civilnih žrtev v Afganistanu se je lani glede na prejšnje leto povečalo za 15 odstotkov. Lansko leto je umrlo 2777 civilistov, za večino smrti pa naj bi bili po podatkih Združenih narodov in afganistanske komisije za človekove pravice krivi Talibani. Vprašanje civilnih žrtev naj bi bilo pomembno za koalicijske sile, ponovno se je razvnelo pretekli teden, ko je v bombnem napadu umrlo osem otrok, ki so nabirali les za kurjavo. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je namreč zavrnil opravičilo ameriškega generala Davida Petraeusa kot nezadostno.

Libijski voditelj Moamer Gadafi zahodne države s Francijo na čelu obtožuje kolonialistične zarote. Velika Britanija in Francija si sicer najbolj prizadevata za vzpostavitev prepovedi poletov nad Libijo, da bi tako zaustavili napade Gadafijevih letalskih sil na upornike. Britanski časnik Financial Times je medtem razkril, da je guverner libijske centralne banke Farhat Omar Bengdara v Turčiji, kjer naj bi bil zaradi lažjega opravljanja dela. Bengdara bi lahko zaradi dostopa do finančnih sredstev Gadafijevega režima pomagal mednarodni skupnosti pri zamrzovanju financ, vendar ocenjujejo da je pretesno povezan z Gadafijem, da bi prebegnil. Bengdara je tudi podpredsednik upravnega odbora italijanske banke Unicredit, ta pa je napovedala, da bo zamrznila libijske glasovalne pravice in prekinila vse stike z libijskimi delničarji.

Britanski zunanji minister William Hague je angleškim poslancem razkril načrte za mednarodno akcijo, ki bi libijske naftne prihodke preusmerila na račun pod administracijo Združenih narodov. Načrt je podoben programu hrana za nafto, ki ga je varnostni svet vsilil režimu Sadama Husseina. Hague trdi, da želi le zapreti finančne vire Gadafijevemu režimu, ta jih uporablja za nasilje nad lastnim prebivalstvom.

Zveza NATO je začela s 24-urnimi nadzornimi preleti Libije. Predstavniki zahodnih sil omenjajo možnost uveljavitve prepovedi poletov, s čimer želijo omejiti Gadafijeve vojaške kapacitete. Ameriški predsednik Barack Obama je povedal, da zveza NATO razmišlja o širokem izboru ukrepov, na mizi pa so tudi vojaški. Ti bi morali prestati resolucijo v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer pa bi verjetno naleteli na nasprotovanje Rusije in Kitajske, ki redko odobravata vojaške intervencije.

Ameriški predsednik Barack Obama je za rok enega leta podaljšal izredno stanje v odnosu do Irana. To velja od leta 1995, v skladu z njim pa je ameriškim podjetjem prepovedano sodelovanje in trgovanje z iranskim gospodarstvom. Iranski funkcionarji se za sankcije ne zmenijo, saj jih razumejo kot priložnost, da se Iran osamosvoji od volje Združenih držav in doseže samozadostnost na področju proizvodnje goriv.

Sindikati nemških učiteljev in javnih uslužbencev v vzhodnih delih države protestirajo, zahtevajo krajši delovni čas in višje plače. Pri protestih za višje plače naj bi se jim pridružili policijski in drugi sindikati. Pogajalka nemške zveze učiteljev Ilsa Schaad je opozorila, da je med javnimi uslužbenci velika skupina začasnih delavcev, za katere zahtevajo sindikalne pogodbe.

Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem je na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja naslovila pobudo za nabavljanje zdrave hrane slovenskega in ekološkega izvora. Poslanka je prepričana, da bi moral državni zbor s svojimi potrošniškimi navadami postati vzor in vzgled za ravnanje vseh državljanov, pa tudi celotnega javnega sektorja. Poslanka ugotavlja, da veliko ljudi ne izbira hrane na podlagi kakovosti in izvora, opozarja pa tudi na razpise, ki so velik problem za majhne pridelovalce hrane, saj so pisani na kožo velikim dobaviteljem. Več o tem je povedala Zalokar Oražmova:



Parlamentarni odbor za zdravstvo se je na nujni seji odzval na februarsko podražitev sezonskih zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem meni, da je bila seja preventivna, na njej se je pojavil predlog za ustanovitev regulatornega organa, ki bi v prihodnje omejeval neargumentirane dvige cen zdravil, med njimi tudi teh, ki se ne financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.




V društvu za sonaravni razvoj FOCUS so poslali poziv vladi Republike Slovenije, naj prekine načrte za gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Govorili smo z Lidijo Živčič, predsednico omenjenega društva FOCUS:



OFF je pripravil Luka T.