Dan žena najbrž ne bi bil dan žena, če ne bi odprl bodisi misteriozne bodisi povzdignjene, demonizirane in emancipirane omare ženskosti in potegnil ven vsaj en feminističen skelet. Sicer en dan prej, a z mislimi na praznik 8. marca, je na Fakulteti za družbene vede ta okostnjak povzel znanstveno dimenzijo. Komisija za ženske v znanosti, ki je povezana s Helsinško skupino za ženske in znanost in je bila ustanovljena s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je organizirala konferenco z naslovnom »Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice«, ki je poleg položaja žensk v znanosti osvetljevala vprašanja o družbenih pogojih znanosti in o znanosti sami.


V uvodnem plenarnem delu je bila predstavljena tematika ali bolje rečeno problematika. Domneva se obstoj ovir ali preprek, ki izključno na podlagi spola zavirajo ali celo ustavljajo ženske pri samorealizaciji. Tako naj bi se institucionalne prakse prevlade moških kazale tudi v znanosti in tudi v Sloveniji. Ni odveč pripomniti, da tako slovenska komisija kot helsinška delujeta v skladu z evropsko iniciativo za preseganje zaprek.


V splošnem bi lahko rekli, da se koncept nedosežene enakopravnosti največkrat elementarno opredeljuje kot nesorazmerje pri plačah ali težja dosegljivost najvišjih družbenih položajev. Večidel prav z zornega kota družbenih položajev in njihovim potencialnim prestižem je sledil govor prodekanje za podiplomski študij na FDV Aleksandre Kanjuo-Mrčela. Tako izvemo, grobo rečeno, kateri spol je dlje zavojeval rektorsko stolico Univerze v Ljubljani:



Kot pravi, so hierarhična spolna razmerja v akademskem svetu pomembna, ker :



Poslušajmo še stanje v Sloveniji in primerjavo z Evropsko unijo glede žensk na najvišjih položajih moči, kot katere na tej točki izpostavlja podjetja:



Pravi, da je veliko ovir, in ob tem izpostavi koncept tradicionalnih stereotipov okoli definicije spola in pripadajočega dela posameznem spolu. Ta družbenega neskladja lahko postavimo nasproti vprašanju težav žensk na področju socialnega kapitala:



Predlaga uvedbo ali grožnjo s kvotami v gospodarstvu, za katerega se sumi, da se vanj seli družbena moč. Kvote bi imele moč podiranja močnih stereotipnih predstav o poslovnem svetu. Obenem bi, kot pravi, omogočile najboljšim ženskam možnost tekmovanja:



Sledilo je predavanje predsednice Komisije za ženske v znanosti Mirjane Ule, na katerem je obenem podrobneje predstavila rezultate raziskave, ki je bila pred kratkim izvedena in jo z njenimi govorečimi številkami bojda najdete na spletni strani omenjene komisije. Ob sami teoriji smo šli po feminističnih poteh vse do razvoja ženskih študij, ki so nato kronale feministično perspektivo v razumevanju in razlaganju družbenih protislovij. Etablirana znanost se je temu z vsemi štirimi upirala in tako ali drugače nižala vrednost njenemu diskurzu:



Še njen pogled v možno prihodnost univerze in navezava na položaj žensk v znanosti v času prevladujoče neoliberalne paradigme:



Presenetil nas je nepričakovan govor sociologinje Mace Jogan, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani, ki je opozorila na obstoječo dediščino raziskav na tem področju z izdelanimi zaključnimi priporočili, ki jih je nekaj izpeljala tudi sama. Elementarno je izpostavila pomembnost raziskovanja podprtosti stereotipov s celovitim institucionalnim sistemom ob opazovanju sodobnega okolja.

Zdaj pa še nekaj za ljubitelje nejasnih akademskih zmed, vendar vas opozarjamo, da nam ozadje ni bilo razkrito. Maca Jogan:



Sledili sta še dve sekciji. Ena se je ukvarjala z ovirami, druga pa z znanostjo. Cilj je bil oblikovanje manifesta, ki bo slej ko prej javno izpostavil svoje zahteve. Večer je bil zaključen z zakusko in koncertom skupine Kombinatk.



Na konferenci je sledila esenci teorije in še vedno išče brezčasne črvine Eva.