Torek, 15. 3. 2011
Bozji_dar
* Trio Gablé izvira iz Normandije v Franciji, dežele, ki je Evropi v drugi svetovni vojni prinesla osvoboditev izpod jarma nacizma. V simboličnem smislu bi lahko osvobajanje izpod spon normativov sodobne popularne glasbe aplicirali na glasbo tega zanimivega francoskega tria. Zasedba deluje od leta 2004, ko so v samozaložbi izdali svoj prvi album Seminéoproantiantiantifolk in že takrat z naslovom nakazali, v katero smer jih bo neslo. Njihovo drugačnost so kmalu zavohali pri ekspozituri LoAF, britanske neodvisne založbe Lo Recordings, ki jih je leta 2008 sprejela pod svoje okrilje z odličnim albumom 7 Guitars with a Cloud of Milk. Leto za njim so Gablé izdali album I'm OK, neposreden odgovor na vprašanje Daniela Johnstona, ki ga je zastavil z albumom Hi, How Are You? Dve leti po obeh je napočil čas za novo stvaritev Cute Horse Cut.
Cute Horse Cut je čistokrven odprtokodni pop, ki dovoljuje implementacijo vsakršnih idej. To je glasba narejena iz zvoka sesalnika za prah ali pač trganja kartonskih škatel. Saj je vseeno. Gablé se ne ustavijo ob nobeni, še tako divji ideji. Če se jim zazdi, da je potrebno komad na sredi abruptno prekiniti z nojzarskim izbruhom ali pač ležerno havajsko glasbo, bodo to storili z največjo lahkoto. Anarhična urejenost njihovih skladb temelji na trdnih temeljih njihove bujne domišljije.
Enako dobro se počutijo v vseh sodobnih glasbenih praksah, od klasičnega muziciranja na akustičnih inštrumentih do produciranja odbitih in nepričakovanih elektronskih beatov, od improviziranih zvokov iz okolja do samoproduciranega hrupa, ki ga ustvarjajo z mnogoterimi pripomočki. Tudi večglasno popevanje nalezljivih melodij jim ne dela večjih preglavic. Rezultat je praviloma melodična zbirka in zbirka različnih zvočnih komponent, ki delujejo izredno kohezivno in celovito. Njihovo odbitost, ki so jo primerjali s početjem zgodnjih Sonic Youth, The Vaselines in Beat Happening, je potrebno primerjati še vsaj s početjem dekliških The Raincoats, saj komad Brick Trick močno povleče na njihovo uspešnico No Side to Fall In. Primerjave pa bi lahko vlekli še precej dlje v zgodovino, denimo v čase britanskega vaudevillea oz. v početje benda Bonzo's Dog Band.
Art-pop zasedbe Gablé je menda najbolje preveriti v živo, saj so njihovi živi nastopi v zadnjih nekaj letih poželi nemalo zanimanja in veljajo za prave avdio-vizualne atrakcije. Oder so si delili z bendi tipa !!!, Dan Deacon in nazadnje s sorodnimi avstrijskimi čudaki The Vienna Vegetable Orchestra.
Lahko bi rekli, da je album Cute Horse Cut s svojo dolžino nekaj manj kot 40 minut, podobno kot njegova dva predhodnika, mini-album velikih idej. Z njim Gablé znova izkazujejo svoj stilski razvoj, ki se kaže predvsem v nekonvencionalni rabi konvencionalnih inštrumentov in bizarni kolekciji vsakovrstnih zvokov, združenih v ekscentrično in nalezljivo celoto. Nežno sladki refreni so inkorporirani v destruktivnih folk skladbicah v manifestaciji luksuzne DIY estetike, ki je zapisana v samem ustroju benda.
Cute Horse Cut je vsekakor ena izmed najbolj igrivih in zabavnih plošč letošnjega leta in fantastičen prikaz dela enega izmed bolj vznemirljivih in inovativnih bendov trenutka. Prinaša tisti drugi pogled na popularno glasbo, ki ni nujno zgolj predvidljiva in že rahlo usmrajena prežvečena gmota, ampak je lahko tudi vznemirljiva in neukrotljiva pošast.
pripravil Božidar Plesnik
Komentarji
komentiraj >>