Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DOSH - Dosh (Anticon, 2003) (2664 bralcev)
Petek, 21. 11. 2003
Bozji_dar



Ploščo so, kot že rečeno, izdali pri založb Anticon, ki je bila dosedaj znana kot hip-hop zaožba. Sicer ne ravno kasična, pa vendarle hip-hop založba. Če so bili dosedaj znani predvsem po svojih odpičenih MC-jih in nemara nekaj manj po svoji glasbeni produkciji, pa se z zadnjimi nekaj izdajami vse bolj spogledujejo z inštrumentalnim delom hip-hopa. In ne samo hiphopa, saj je Dosheva plošča vse prej kot samo to. Plošča je pred tem že izšla pri malo znani založbi Dinkytown Records in gre pravzaprav za njeno re-izdajo. Dejstvo, da je Dosh le nekakšen na novo pridruženi član Anticon kolektiva, se zagotovo opazi v njegoviprodukciji, ki je povsem neobremenjena z žanrskim omejevanjem. Na njej je moč slišati marsikakšen odklon od klasičnih hip-hop inštrumentalnih plošč, kakršna je recimo danes že legendarna Endtroducing DJ Shadowa. Dosh manevrira med čustvenimi post-rockerskimi izlivi in jazzovsko virtuozostjo, hkrati pa vseskozi ostaja v downtempo elektronski maniri. Edini komad, ki se povzpne prek 120 BPM-jev je svojevrstna junglerija Party Tractor s konca pošče, ki preseneča s svojo simpatično organskostjo.

Nasploh je organskost zvoka tista kvaliteta plošče, na katero velja še posebej opozoriti. V tem pogledu Doshu govori v prid njegova glasbena preteklost, saj se z muziciranjem ukvarja že vse od mladih nog. Poleg tega, da je odličen bobnar in član trenutne Ninja Tune atrakcije Fog, igra tudi na vsakovrstne klaviature. Če ričakujete spolirano produkcijo iz najnovejših digitalnih čudežčkov, pozabite. To je Dosh. In to je enačaj za organske zvoke, zvite iz prašnih in rjavečih analognih žarnic izrabljenih studijskih pripomočkov. Skratka, old skool ambienca zagotovljena.

Edino slabo točko Doshevega albuma bi lahko iskali v njegovi nepretenciozni anti-konceptualnosti. Posamezni komadi delujejo precej raztrgano in le stežka kot neka vnaprej zastavljena celota. Vendar je to bolj stvar osebnih preferenc vsakega slušatelja posebej in manj nek resen očitek njegovi glasbi. In če povrh vsega vzamemo v ozir še to, da gre za njegov prvenec, se lahko samo veselimo, kaj nam bo ta zanimivi mož iz Minneapolissa ponudil v prihodnosti.


Komentarji
komentiraj >>